Nastavitve piškotkov
Videorazprava: Energetski menedžment ali kje se skriva vrednost energetske učinkovitosti

Videorazprava: Energetski menedžment ali kje se skriva vrednost energetske učinkovitosti

Datum: 19. februar 2021

Avtor: Alenka Lena Klopčič

Kategorija: En.vizija

Tema: OVE in URE , Ekonomija , En.vizija

O čem govorimo, ko govorimo o energetskem menedžmentu? »Gre za zelo širok pojem, na kratko pa gre za upravljanje z vsem, kar je povezano z energijsko rabo, bodisi doma bodisi v industriji, pri čemer pa zasledujemo cilj energetske in stroškovne učinkovitosti,« na uvodno vprašanje naše nedavne videorazprave, posvečene prav energetskemu menedžmentu in vrednosti energetske učinkovitosti, odgovarja mag. Evald Kranjčevič, ki v družbi Petrol vodi področje prodaje okoljskih in energetskih rešitev. Pri tem poudarja še, da se tudi energetski menedžment zelo spreminja in razvija, v zadnjem času seveda tudi na področju digitalizacije. Da je pri tem treba poskrbeti tudi za ponovno rabo energije in za rabo obnovljivih virov, pa dodaja Danijel Muršič, direktor podjetja Menerga, ki se posveča predvsem rabi energije v zgradbah, pri čemer izpostavlja pomen energetskega menedžmenta predvsem pri upravljanju vhodnih in izhodnih medijev, in to tako za ogrevanje kot za hlajenje, saj lahko prav to vodi v izjemne prihranke. – V razpravi so svoje poglede na dano področje delili še energetski menedžerji Samo Lečnik iz Skupine SIJ, mag. Boštjan Korošec iz Taluma ter dr. Bojan Senčič iz Štore Steela, ki so postregli tudi z informacijami o najbolj aktualnih energetskih projektih v njihovih industrijah. Vabljeni k ogledu!

O čem govorimo, ko govorimo o energetskem menedžmentu in zakaj je dobro imeti v predalu projekte pripravljene za takojšnjo izvedbo?


SIJ Acroni konverter2Energetski menedžment mora biti sistematično voden in predvsem podprt s strani samega vodstva, je med drugim v razpravi o energetskem menedžmentu izpostavil Samo Lečnik, ki je za področje energetike zadolžen v Skupini SIJ - Slovenski industriji jekla. Sam si tako vselej prizadeva z meritvami dokazati učinke, ki jih posamezni ukrep energetske učinkovitosti – bodisi investicijski bodisi organizacijski – prinese, opaža pa, da že organizacijski ukrepi lahko prinesejo precejšnje prihranke. V Skupini SIJ si sicer prizadevajo za pripravo raznolikih energetskih projektov, od solarnih do vodikovih, s katerimi bi načeloma lahko tudi takoj, ko bo mogoče, kandidirali za morebitna nepovratna sredstva.

V razpravi o energetskem menedžmentu je sodeloval tudi mag. Boštjan Korošec, pooblaščenec uprave za energijo v Talumu, ki pod pojmom energetski menedžment prepoznava vse od nabave, distribucije, merjenja, obračunavanja in seveda rabe energije ter njene infrastrukture, kar energetsko intenzivne družbe že vseskozi počnejo. Eden od načinov je po njegovih besedah sledenje ISO standardu 50001, pravi in omeni, da je sicer vseeno lahko kar izziv prenesti ekonomično razmišljanje od posameznikovega doma pa do njegovega delovnega mesta.

Talum2V Talumu sicer največ projektov energetske učinkovitosti v bližnji prihodnosti načrtujejo na področju obnove proizvodnje komprimiranega zraka in izrabe odvečne toplotne energije, ki je prisotna v metalurških procesih, je pa tudi razpršena in na različnih temperaturnih nivojih, kar pomeni, da so tudi vlaganja za ekonomsko povračilo tovrstnih investicij nekoliko daljša. A projekte za primere, ko bi bilo mogoče pridobiti namenska nepovratna sredstva, imajo tako že pripravljene.

Podobno tudi v družbi Štore Steel, pravi dr. Bojan Senčič, ki med pripravljenimi projekti med drugim naniza projekt izrabe odvečne toplote, med že izvedenimi pa med drugim zamenjavo razsvetljave v proizvodnih halah (VEČ). Kot pravi sogovornik, se tovrstni projekti z energetskimi prihranki lepo poznajo tudi v poslovnih bilancah, saj jim je že zamenjava razsvetljave prinesla prihranke v višini 2,6 gigavatne ure, sedaj pa načrtujejo menjavo razsvetljave še v pisarnah, kar jim bo prineslo še 0,5 GWh prihranka, poleg tega so uspeli z znižanjem taline ob prebodu prihraniti približno 7 GWh letno, zamenjali pa so tudi obzidavo v ogrevni peči, s čimer so prihranili še skupno približno 6 GWh letno. Zamenjali so še ogrevna mesta za ponovce v jeklarni, s čimer so dosegli skupne prihranke v višini 5 GWh energije letno. Z načrtovano izrabo odvečne toplote pa računajo na prihranke v višini kar 10 GWh letno.

Vsak ukrep mora prinesti učinke, prvi korak pa je energetski pregled


So pa donosi investicij v ukrepe energetske učinkovitosti zelo različni, zagotovo pa se morajo vselej obrestovati, bodisi s povrnitvijo investicije, bodisi z okoljskimi učinki, ali učinki, ki so v korist denimo lokalnim skupnostim, pri tem pove Evald Kranjčevič, Danijel Muršič pa pridaja, da pri energetski učinkovitosti v zgradbah vsak prihranjen kilovat priključne moči prinese približno 40 tisoč vlaganj iz proračuna manj za zagotovitev te moči. Vlaganja se tako lahko zelo hitro izplačajo, poudarja.

Ravne na Koroškem foto TIC Ravne kvadratPotenciali energetske učinkovitosti so sicer ponekod v industriji še vedno precejšnji – tudi v primeru Skupine SIJ, kjer so v SIJ Metalu Ravne izvedli projekt izrabe odpadne toplote iz železarne za ogrevanje kraja Ravne. Kot je v videorazpravi povedal Samo Lečnik, je projekt star dobra štiri leta, v tem obdobju pa so izkoristili približno 36 tisoč megavatnih ur toplotne energije, kar predstavlja pokritje okoli 40 odstotkov potreb mesta Ravne na Koroškem, obenem pa to predstavlja le dva odstotka primarne energije, ki je na letni ravni porabi SIJ Metal Ravne. Lečnik tako v izrabi odvečne toplote prepoznava še ogromne potenciale in pridaja, da so v Skupini SIJ tako uspeli s prijavo na še en evropski projekt Etekina, v okviru katerega se bodo posvetili nadaljnji izrabi odvečne toplote iz peči za ogrevanje jekla.

V Talumu pa so v zadnjem desetletju zamenjali kompresorje, s čimer so za približno 25 % zmanjšali porabo električne energije, celovita posodobitev sistema ogrevanja pa jim je prinesla zmanjšanje porabe primarnega energenta za dobrih 40 %. Poleg tega so zamenjali vse plinske gorilnike na livarskih in talilnih pečeh z regenerativnimi, kar jim je prineslo 20-odstotno zmanjšanje porabe plina, z zaprtjem pretočnih hladilnih sistemov pa so kar za 85 % zmanjšali črpanje podtalne vode. Celovito so posodobili večino razsvetljave, tako notranje kot zunanje, kar jim je tudi prineslo 75 % prihrankov, približno 40 % vse toplotne energije pa proizvedejo z rekuperacijo odvečne toplote, naniza Boštjan Korošec in doda, da je sicer njihova specifika v tem, da tehnološko toplotno energijo porabljajo le za ogrevanje poslovnih in proizvodnih prostorov v zimski sezoni, kar pomeni, da se jim na tem mestu obdobje vračila investicije podvoji.

Elektroliza, Talumov največji porabnik energije, pa je v zadnjem desetletju s porabe 14.300 kWh na tono primarnega aluminija prešla na porabo v višini 13.200 kWh na tono aluminija. Letna zmogljivost znaša približno 84 tisoč ton. To pomeni, da so na zmanjšanju porabe energije že veliko postorili in jim veliko rezerv niti ne ostaja, saj so se že približali teoretičnim mejam proizvodnje primarnega aluminija, pravi sogovornik.

sonce, stavba pixabayPrvi korak v smeri energetske učinkovitosti je sicer energetski pregled, je pa nadalje vsak projekt treba obravnavati parcialno, saj je upravljanje z energijo lahko hitro zelo kompleksno, je nadalje nakazal Evald Kranjčevič. Danijel Muršič pa je pri tem omenil, da je v zgradbah pogosto problem prezračevanje, kjer je z regenerativnimi izmenjevalniki toplote mogoče doseči zelo hitre učinke, dolgoročnejši ukrep pa je sanacija ovoja zgradbe in prehod na nizkotemperaturni režim ogrevanja, pri tem pa kot »resen energent« izpostavlja plitvo geotermalno energijo, ki jo je mogoče uporabljati tako pozimi kot poleti.

Prihodnost prinaša krepitev energetskih vezi med industrijo in lokalnim prebivalstvom


Kombinacija energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije, predvsem plitve geotermalne energije, pa je po Muršičevem mnenju tudi prava usmeritev do leta 2050, ko naj bi bila tudi EU ogljično nevtralna. V obdobju do sredine stoletja Samo Lečnik pričakuje nadaljnjo krepitev sobivanja energetsko intenzivne industrije in urbanega okolja, in sicer z razvojem energetskih skupnosti, za kar si bodo sami prizadevali v okviru evropskega projekta CREATORS (VEČ).

Glede baterijskega hranilnika, ki ga ima na njihovi jeseniški lokaciji nameščenega njihov partner NGEN, pa je povedal, da si od tega obetajo predvsem možnosti čim boljšega napovedovanja odjema električne energije. Podobno na baterijski hranilnik, nameščen na Talumovi lokaciji, gleda Boštjan Korošec, ki pravi, da bi lahko (hranilnik) balansiral njihov vozni red in v primeru izrednih razmer pomagal napajati kritične porabnike v Talumu, se pa pogovarjajo tudi že o razširitvi njegove moči.

prew feb 6V pogledu na prihodnost je sogovornik nanizal zanimive podatke iz sveta aluminija, med drugim, da se letno v Evropi porabi osem milijonov ton aluminija, proizvede pa se ga le štiri milijone, medtem ko se ga po celem svetu porabi približno 62 milijonov ton, do leta 2050 pa naj bi se njegova poraba povzpela na že 110 milijonov ton. Zaradi rasti potrebe po aluminiju bo potrebno povečevati tako proizvodnjo primarnega aluminija kot posvečati pozornosti reciklaži. Kljub zavedanju o pomenu krožnega gospodarjenja in povečevanju obsega reciklaže aluminija, rasti potreb po aluminiju samo s pretaljevanjem aluminija v prihodnje ne bo mogoče pokriti. Dejstvo je namreč, da je kar 75 odstotkov doslej proizvedenega aluminija še vedno v uporabi. Zaradi strateškega pomena aluminija je tako tudi EU sprejela zaščitne ukrepe za svojo aluminijsko industrijo in jo želi zadržati tudi v sklopu zelenega dogovora, ki je bil kot strategija razvoja EU do leta 2050 sprejet v Evropski komisiji.

In kako bo videti energetski menedžment sredi stoletja, ko naj bi bila torej EU ogljično nevtralna? Sogovorniki so se strinjali, da bo energetski menedžment nekaj samoumevnega, sistemi bodo še bolj povezani, energetski menedžerji bodo morali biti še bolj kompetentni, »vsi skupaj pa bomo ena velika skupnost, ki bo morala sinhrono delovati«.





Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.


  • Sre 16°C

  • Čet 17°C

  • Pet 18°C

  • Sob 12°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • En.vizija
  • Vodik
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×