Svet za letos že porabil vse naravne vire
Datum: 29. julij 2022
Avtor: Peter Palčec
Kategorija: En.vizija
Tema:
Energetska politika
, Ekonomija
V četrtek pretekli teden smo obeleževali svetovni dan ekološkega dolga. Na ta dan je človeštvo že porabilo toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna zagotoviti v letu dni. Dan ekološkega dolga izračunava organizacija Global Footprint Network, ki je opozorila, da ga letos znova obeležujemo bolj zgodaj, torej 28. julija. Za obnovitev vseh virov, ki jih trenutno črpamo iz narave, bi po mnenju organizacije človeštvo potrebovali biokapaciteto planeta, ki ustreza 1,75 Zemlje.
Zgolj proizvodnja hrane danes zavzema 55 odstotkov biokapacitete planeta; 60 odstotkov svetovnega ekološkega odtisa pa predstavljajo izpusti ogljika, so zapisali v organizaciji. Dan ekološkega dolga obeležujemo že 50 let, kar pomeni, da bi Zemlja za obnovo vseh svojih virov potrebovala 19 let.Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za šest dni, bi do sredine stoletja zaživeli znotraj planetarnih meja. Če bi želeli doseči cilj pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, pa bi morali dan ekološkega dolga letno zamakniti za 10 dni.
So pa po mnenju organizacije na voljo številne možnosti za zmanjšanje ekološkega odtisa, ki so tudi ekonomsko smiselne. Zmanjšanje količine zavržene hrane za polovico na globalni ravni bi lahko dan ekološkega dolga zamaknilo za 13 dni. Globalna nadgradnja kolesarske infrastrukture, kot jo poznajo na Nizozemskem, bi lahko dan ekološkega dolga prestavila za devet dni.
Hkrati bi s proizvodnjo energije s pomočjo kopenskih vetrnih turbin lahko datum dneva ekološkega dolga premaknili za vsaj 10 dni, še dodajajo v Global Footprint Network.
Slovenija je ta dan že dosegla 18. aprila letos, Takrat smo porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Tako se je slovenski dan ekološkega dolga z lanskega 30. aprila letos pomaknil pred dan Zemlje, ki je 22. aprila, kar je po ocenah Inštituta za zdravje in okolje zelo zaskrbljujoče.
Medtem pa so slovenski mediji povzeli izjavo direktorja Inštituta za zdravje in okolje Tomaža Gorenca, ki je ob tem opozoril na številne gozdne požare, s katerimi se v času obeleževanja svetovnega dneva ekološkega dolga spopada tudi Slovenija.
»Takšni gozdni požari, kot smo jim priča v Sredozemlju in drugod po svetu, povzročajo dodatne izpuste že skladiščenega ogljika in zdravju škodljivih onesnaževal, hkrati pa se s tem uničujejo pomembne površine biokapacitete, ki v naslednjih letih ne bo opravljala že omenjene pomembne funkcije ponora ogljika,« je opozoril Gorenc.
Zato je pomembno, kako bomo kot družba v prihodnje upravljali s svojimi naravnimi viri, kot so gozdovi, in jih ohranjali v dobri kondiciji. Hkrati pa ne smemo pozabiti na zmanjšanje odtisa s sistemskimi pristopi, saj je posameznik težko trajnosten v netrajnostni družbi, je še dejal.
»Posledično je ključnega pomena, da se kot družba soočimo s problemom okoljske krize, ekološkega dolga in trajnosti. V Sloveniji jedro tega problema predstavljata predvsem mobilnost in energetika, je še poudaril Gorenca.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
