Stanje v slovenski energetiki zelo dobro, kaže analiza energetike za 2019
Datum: 20. november 2020
Avtor: Valerija Hozjan
Kategorija: En.vizija
Tema:
Energetska politika
, Ekonomija
Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije (EZS) je na virtualnem zasedanju ta teden med drugim obravnaval analizo energetike za leto 2019. Slednja je pokazala, da je stanje v slovenski energetiki zelo dobro. V dejavnosti energetike je bilo tako lani ustvarjene 789,1 milijona evrov EBITDA. To je v primerjavi z letom prej za 8,8 odstotka oziroma za 64 milijonov evrov več. Slovenska energetska podjetja imajo pripravljenih tudi za vsaj 2,5 milijarde evrov zelenih projektov.
Analiza energetike za leto 2019, ki so jo pripravili v sektorju za analitiko v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je pokazala, da imajo številni kazalci (EBITDA, dodana vrednost v panogi in dodana vrednost na zaposlenega, donosnost kapitala, število zaposlenih) višje vrednosti kot leta 2018.
Tako je bilo v dejavnosti energetike lani ustvarjene 789,1 milijona evrov EBITDA. To je v primerjavi z lani za 8,8 odstotka več oziroma za 64 milijonov evrov. Na višjo vrednost je po navedbah EZS vplivala višja dodana vrednost (+89 milijonov evrov, +7,4 odstotka) in zmernejša rast stroškov dela (4,3 odstotka).
EBITDA marža, ki je bila v 2018 najnižja v zadnjih 10-ih letih (5,4 odstotka), je v 2019 porasla na 6 odstotkov, vendar rast pretežno odraža sprememba računovodske pripoznane trošarine na energente pri največjem trgovcu z gorivi, so o analizi povedali na EZS.
Poslovni izid je bil boljši za 13,8 odstotka oz. za 44 milijonov evrov; finančni izid pa je bil višji za 43 odstotkov oziroma se je izboljšal za 20 milijonov evrov. Neto dobička je bilo 276,2 milijona evrov oziroma za 55,4 milijona evrov (25,1 odstotka) več kot v predhodnem letu. Donosnost kapitala se je povečala na 4,3 odstotka (3,5 odstotka v 2018).
Kot so navedli na EZS, je na znižanje dobička imela ključen vpliv manjša izguba v družbi Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ). Likvidnost je glede na analizo ostala visoka (kratkoročni koeficient pri 1,3), medtem ko se je relativna zadolženost v 2019 znižala na najnižjo vrednost po 2012. Delež investicij v opredmetena osnovna sredstva je v 2019 porastel na 4,6 odstotka prodaje (3,6 odstotka v 2018) oz. za 114 milijonov evrov, so še sporočili z EZS.
»Letna vrednost teh investicij je znašala 601,5 milijona evrov in je glede na predhodno leto porasla za 23,4 odstotka, pri čemer je v tej vrednosti upoštevana tudi kapitalizirana vrednost objektov in strojev, ki so bili prej predmet lizinga, od 2019 pa so bili ponovno umeščeni v bilanco družb. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v energetiki je znašala 2.576 evrov in je bila medletno višja za 3,6 odstotka.«
Pripravljenih za vsaj 2,5 milijarde evrov zelenih projektov
Po obravnavani analizi je sledila razprava s pogledom na leto 2020 z državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Blažem Košorokom ter Žigom Škerjancem, strokovnim direktorjem OE energetika iz Slovenskega državnega holdinga (SDH).
»Energetika v Sloveniji se lahko za leto 2019 pohvali s številnimi boljšimi kazalniki kot v letu 2018, s čimer smo lahko zadovoljni. Več kot 600 milijonov evrov naložb pomeni, da se sredstva namenjajo za razvoj, kar bo ključno tudi za naprej. Epidemija je namreč prizadela ves svet, Slovenija ni nobena izjema. Lahko pa smo zadovoljni, da sektor dobro deluje tudi v času epidemije koronavirusa. Slovenska energetika je zanesljiva, odgovorna, dejavna, obratuje brez resnih motenj, ob tem pa postaja vse bolj zelena,« je v razpravi poudaril predsednik EZS Marjan Eberlinc. Po njegovih navedbah bo tudi v prihodnje bistveno, da se vlaganja nadaljujejo.
Upravni odbor se je seznanil tudi z dopisom EZS slovenski vladi, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), v katerem je EZS predstavila zelene energetske projekte v finančni perspektivi 2021-2027 ter analizo EZS ‘Zeleni energetski projekti 2021-2027’.
Na EZS poudarjajo, da imajo članice EZS za vsaj 2,5 milijarde evrov pripravljenih oziroma načrtovanih projektov na področjih, kot so krepitev zelene EU, nove tehnologije, nova delovna mesta, digitalna transformacija, pilotni projekti, novi produkti/poslovni modeli, krožno gospodarstvo.
Kot smo že pisali, je največ projektov, ki jih pripravljajo družbe, povezanih z obnovljivimi viri energije (OVE), zniževanjem toplogrednih emisij (uvajanje nizkoogljičnih tehnologij), pametnimi omrežji, električno mobilnostjo in učinkovito rabo energije (URE). Preberite še: Slovenska energetska podjetja načrtujejo zelene naložbe v višini 2,5 milijarde evrov
V sprejemanju več zakonodajnih aktov
»Slovenska energetika je robustna, odporna na dogajanja tudi v povezavi s pandemijo. Vsa podjetja so pristopila k ukrepom varnega in zanesljivega upravljanja s kritično infrastrukturo tako pri električni energiji kot pri zemeljskemu plinu. Potrebna pozornost se namenja tudi zdravju osebja. Veseli me tudi, da ima slovenska energetika pripravljene zelene projekte, o čemer je na začetku oktobra Vladi RS in drugim pristojnim poročala EZS,« je v razpravi izpostavil Košorok.
Kot je napovedal, bo energetski trg na podlagi zakonodaje EU reguliran preko več zakonodajnih aktov, ki se bodo sprejemali v prihodnjih letih. Tako se zdaj sprejema zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE). Pripravljen je tudi zakon o Skladu Nuklearne elektrarne Krško (NEK), prestrukturirana bo tudi Agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO). V naslednjem letu se načrtuje zakon o oskrbi z zemeljskim plinom, prav tako bo prihodnje leto prineslo nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, je opomnil Košorok.
»Steber energetike je bil zaradi pandemije letos sicer relativno najmanj prizadet, vendar bodo učinki krize dolgotrajni,« pa je povedal Škerjanec iz SDH. V SDH bodo v letu 2021 na področju energetike po njegovih navedbah največjo pozornost namenili podpori aktivnostim družb z nadaljnjim spodbujanjem zagotavljanja večje energetske samozadostnosti Slovenije ter pri investicijskih projektih. »Ti projekti morajo biti ekonomsko upravičeni in v skladu s celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Slovenije (NEPN), pri čemer je zanje treba počrpati čim več različnih evropskih sredstev, ki so na voljo. SDH si bo prizadeval za povečanje kibernetske varnosti v družbah na način, da jih bo v okviru svoje upravljavske in usklajevalne vloge spodbujal pri vzpostavitvi skupnega varnostno operativnega centra,« je še dejal.