En.ekonomika & Industrija 019: Industrija dela na zmanjšanju porabe energije, zaostajamo pa pri zniževanju ogljičnega odtisa
OGLASNO SPOROČILO

En.ekonomika & Industrija 019: Industrija dela na zmanjšanju porabe energije, zaostajamo pa pri zniževanju ogljičnega odtisa

Datum: 22. november 2019

Avtor: Energetika.NET

Kategorija: Fokus

Tema: Električna energija , Zemeljski plin , OVE in URE , Emisije CO2 , Nove tehnologije , Ekonomija

V proizvodnji so ogromni potenciali za prihranke energije, kar sta že pred časom prepoznala dva velika industrijska igralca v Sloveniji - Talum in Štore Steel. Ne samo to, podjetji prav tako ponujata sistemske storitve oziroma storitve prilagajanja odjema, s čimer želita tudi sami prispevati k stabilnosti prenosnega sistema, smo slišali na četrtkovi konferenci Montel Energetike.NET in Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko (SAEE) En.ekonomika & Industrija 019. Na drugi strani pa je bilo slišati tudi, da v Sloveniji pri podjetjih manjka samoiniciativnosti za doseganje ogljične nevtralnosti.

Bojan SenčičJeklarska industrija se že vrsto let ukvarja z energetsko učinkovitostjo, saj energija predstavlja velik strošek v njenem poslovanju, je pojasnil dr. Bojan Senčič, energetski menedžer v Štore Steel. Kot je dejal, so v družbi Štore Steel v preteklosti naredili že veliko, da bi izboljšali energetsko učinkovitost.

Tako so pred leti zamenjali vso razsvetljavo, s čimer so prihranili okoli 2-3 GWh električne energije letno. Tudi letos so izvedli tri malo večje investicije, povezane s porabo energije, ki jo bodo tako zmanjšali za dodatnih 8-10 GWh (elektrika in plin). Ena od investicij je bila izvedena na ogrevni peči za gredice, ki je največji porabnik plina v Štore Steel in kjer porabijo letno okoli 60 GWh energije, je dejal Senčič in omenil, da se ponavadi stroški energije gibljejo na okoli 14 % celotnih stroškov, so pa znašali tudi že 20 %.

Ker je proizvodnja primarnega aluminija čista procesna proizvodnja, ki obratuje neprestano, in zaradi velike porabe električne energije, je največji odjemalec električne energije v Sloveniji Talum že skozi vso svojo zgodovino - ravno zdaj praznuje 65 let - zavezan energetski učinkovitosti, je medtem pojasnil mag. Boštjan Korošec, direktor upravljanja z energijo v Talumu.

»Namreč, stroški za vse energente, ki jih uporabljamo, dosegajo tudi 50 % vseh stroškov poslovanja, kar pomeni, da smo izredno občutljivi na porabo energije. Poleg tega pa poslujemo na večini nabavnih in prodajnih trgov na svetovnih borzah, kar pomeni, da imamo minimalen vpliv na cene vhodnih surovin in izdelkov, ki jih prodajamo, To pomeni, da moramo biti še kako dobri, pridni, učinkoviti, da preživimo v tem konkurenčnem okolju,« je poudaril Korošec.

Kot je dejal, glavni konkurenti Taluma trenutno prihajajo s Kitajske, ki proizvede 60 % svetovne porabe aluminija, od tega pa do 10 % izvozi. »Teh 10 % pomeni celotno evropsko porabo aluminija, ki raste približno 4-5 % na leto. To pomeni, da je torej brez nekih internih aktivnosti za energetsko učinkovitost nemogoče preživeti,« je dejal Korošec. Omenil je tudi, da je Talum s svojo specifično porabo električne energije na enoto proizvedenega primarnega aluminija na drugem mestu na svetu, »kar pomeni, da smo dobri in učinkoviti«.

Boštjan Korošec»Vse aktivnosti, ki tečejo skozi desetletja, so namenjene vgradnji in razvoju tehnologije, ki pomeni tudi manjšo porabo energijo,« je pojasnil Korošec in omenil, da danes od treh elektroliznih hal, ki so bile v uporabi zadnjih 30 let, obratuje samo še ena - hala C, ki porabi samo še 13,5 MWh na tono proizvedenega primarnega aluminija (hala A je porabila 18 MWh, hala B pa 15 MWh. »To se sliši veliko, a je treba vedeti, da se pri reciklaži aluminija, kar je naš fokus zadnjih več kot 10 let in obsega več kot 60 % naše celotne blagovne proizvodnje, porabi samo 5 % energije, ki smo jo potrebovali za proizvodnjo aluminija v elektrolizi,« pravi Korošec in dodaja, da je sicer aluminij mogoče neštetokrat reciklirati, brez da izgubi svoje kemične lastnosti.

Energia gas and power bo naslednje leto ponudila produkt ‘CO2free’


Medtem pa italijanska Energia gas and power, ki ima svojo podružnico tudi v Sloveniji, poskuša industriji olajšati prehod v nizkoogljično družbo, je dejala Nina Bračko Colja, direktorica razvoja trgov pri omenjeni družbi. »V naši skupini smo zelo inovativni in k temu pristopamo z različnimi vzvodi, predvsem na ravni EU. To so razni neizkoriščeni vzvodi za zmanjševanje ogljičnega odtisa, s katerimi kombiniramo povečevanje energetske učinkovitosti,« pravi Bračko Colja.

Nina Bračko ColjaEnergia gas and power bo tako v začetku leta 2020 ponudila tako na slovenskem kot italijanskem trgu produkt brezogljične električne energije ‘CO2free’, »ki bo za razliko od električne energije, ki je »pozelenjena« s potrdilom o izvoru električne energije iz obnovljivega vira, izravnavala ogljični odtis z uporabo kreditov iz projektov v državah v razvoju (t.i. Certified Emission Reductions), razvitih v okviru mehanizma čistega razvoja, ki je bil razvit s strani Združenih narodov. Ti krediti so nekakšen vzvod, s katerim se globalne emisije znižujejo tako, da velika podjetja v razvitih državah povečujejo rentabilnost okoljskih projektov v manj razvitih državah,« je pojasnila Bračko Colja in poudarila, da projekti, med katerimi lahko podjetja izbirajo, prihrankov ne ustvarjajo le iz naslova proizvodnje iz obnovljivih virov energije (OVE), »pač pa imajo bistveno večje ekonomske in socialne učinke«.

Druga stvar, ki jo bo Energia gas and power ponudila na trgu, pa je platforma, ki je trenutno v fazi implementacije. V prvi fazi bo ta platforma namenjena bolj gospodinjstvom, »kajti veliki poslovni odjemalci potrebujejo neko individualno obravnavo«, ponujala pa bo »on-line izračun«. Kot pojasnjuje Bračko Colja, bo torej platforma »na podlagi posredovanih podatkov izračunala možne prihranke in predlagala scenarije, s katerimi je to dosegljivo. Pri tem smo želeli narediti še korak naprej in biti še malo bolj inovativni. Ta platforma tako omogoča tudi nakup naprav, s katerimi se ti prihranki lahko ustvarijo - v bazi bodo solarni paneli, toplotne črpalke, klimatske narave. Ker pa vemo, da se na tem področju tehnologija zelo hitro razvija, smo v fazi izgradnje lastnega inkubatorja (v Ajdovščini; op. avt.) za inovacije na področju trajnostnega razvoja, tako da bo ta platforma našim strankam omogočala nakup naših razvojno zelo inovativnih produktov«.

Po besedah Bračko Colje interes za takšne storitve že obstaja. Je pa opozorila, da »v Sloveniji neverjetno zaostajamo za ostalimi državami EU na področju zniževanja ogljičnega odtisa. Na prste ene roke lahko preštejemo stranke, ki delujejo ogljično nevtralno ali imajo v svojem proizvodnem ciklu en sam produkt, za katerega izravnavajo ogljični odtis življenjskega cikla. V Evropi je medtem to stalna praksa. Praktično so redke tiste banke, inštitucije, veliki proizvajalci, ki še ne delujejo ogljično nevtralne. Velike trgovske verige tukaj naredijo še korak naprej in izberejo dobavitelje med tistimi, ki delujejo ogljično nevtralno, ker s tem znižujejo še svoj ogljični odtis. Slovenija je tako na tem področju še zelo za ostalimi članicami EU«.

Premalo samoiniciativnosti


Evald KranjčevičMag. Evald Kranjčevič, direktor energetskih rešitev za industrijski sektor v Resalti, pa je opozoril, da podnebni načrti Slovenije nikoli »niso bili izrazito ambiciozni« in da je za nami tudi neko obdobje zamujenih priložnosti. Po drugi strani pa je nekaj treba narediti. V primeru industrije gre po besedah Kranjčeviča za dve vprašanji - eno je povezano s tveganjem v zvezi z varnostjo oskrbe z energijo in zagotavljanjem proizvodnje, drugo za z znižanjem stroškov.

»Energija je vedno v funkciji zniževanja stroškov in potem posledično pride tudi do okoljskega vprašanja,« pravi Kranjčevič in dodaja, da se je sicer treba prilagajati, a da podjetja delujejo znotraj okvirja, ki ga dajejo politika in država ali EU. »Vsako podjetje se rado počuti trajnostno, zeleno, a ogljična nevtralnost stane. Za to podobo je treba tudi plačati,« je poudaril in dodal, da bi si tudi v Resalti sicer želeli več preboja na tem področju v Sloveniji - da bi torej »podjetja na tem področju samoinicativno vlagala več, kot jim je nujno potrebno«. Vizija namreč mora biti, meni Kranjčevič.

Boštjan KrajncKomunikacija je eden bistvenih procesov pri sami izvedbi projekta. V javnosti imamo veliko lahkotnega oziroma poenostavljenega razmišljanja, češ kako bo neka infrastruktura naredila določeno škodo v okolju. Ko hočeš predstaviti nek kompleksen projekt, plasirati neko kompleksno rešitev, je pa to lahko zelo težavno, ker rešitev ni enostavna, je medtem poudaril Boštjan Krajnc, direktor energetske agencije Kssena. Slednji tako meni, da je komunikacija pomembna, da se javno razgrnejo rešitve in da so tako v vseh postopkih vsi udeleženi.

V Eko skladu na področju energetskih prihrankov v industriji še pričakujejo večji razvoj


Je pa lani z ukrepi v industriji začel tudi Eko sklad, je povedala njegova direktorica Mojca Vendramin. »Eko sklad je eden ključnih stebrov učinkovite rabe energije v Sloveniji. Zadnjih 10 let je bil fokus predvsem na energetski obnovi stanovanjskih stavb, lani pa smo začeli tudi s spodbudami za podjetja. Tukaj se sicer premika nekoliko počasi, je pa vedno večje povpraševanje s strani podjetij za spodbude za ukrepe učinkovite rabe energije (URE),« je pojasnila.

mojca vendraminSe pa po besedah Vendraminove »vidi, da je kultura zelene rasti oz. proizvodnje morda v Sloveniji nekoliko šibka, kajti povpraševanje po spodbudah za izvajanje energetskih pregledov, kjer subvencija znaša 50 %, je zelo skromno«, je dejala.

Vendraminova je tudi poudarila, da so v proizvodnji ogromni potenciali za energetske prihranke. »Eko sklad na leto doseže približno 200 GWh prihrankov energije z obnovami stanovanjskih stavb, v industriji pa posamezen projekt lahko prinese prihranke v višini 10 GWh. Tukaj so torej ogromni potenciali na nacionalni ravni. In mislim, da se bomo na tem področju še razvijali.« Preberite tudi Mag. Mojca Vendramin: Eko sklad je pomemben steber energetske politike

Prilagajanje odjema


Talum se s slovenskim podjetjem NGEN dogovarja, da slednje - kot je to že storilo v jeseniškem Acroniju - tudi v Talumu postavi hranilnik električne energije. Mag. Boštjan Korošec je povedal, da je Talum dal na razpolago infrastrukturo za namestitev hranilnika, katerega moč bo predvidoma večja, kot je v Acroniju (kjer gre za baterijski hranilnik s priključno močjo 12,6 MW in kapaciteto 22,2 MWh). Poleg najemnine si v Talumu obetajo koristiti hranilnik v primeru kakšnih anomalij v omrežju - se pravi pri izpadu napajanja iz prenosnega omrežja -, ko bi za kratek čas ta izpad premostili z energijo iz hranilnika. Po drugi strani bi lahko v hranilnik Talumovi agregati oddajali energijo za čas, ko te primanjkuje, s čimer bi nudili sistemske storitve in pomagali zagotavljati večjo stabilnost prenosnega sistema. Talum bi lahko sodeloval s tehnološkimi napravami, ki imajo možnost prilaganja, pa jih doslej niso izkoriščali v te namene. S tem si v Kidričevem odpirajo možnosti še večje optimizacije procesov in učinkovite rabe energije.

Se pa priložnosti skrivajo tudi v aktivnem odjemu. Kot pravi Korošec, je Talum kot največji odjemalec električne energije s procesno proizvodnjo in stabilnim odjemom na ravni 110 MW »zagotovo pomemben člen elektroenergetskega sistema. Naš proces proizvodnje v elektrolizi, ki porabi okoli 93 % vse električne energije v Talumu, potrebuje stabilno in varno oskrbo z električno energijo in tudi plinom in mnoga desetletja smo stremeli k temu in zagovarjali, da je proces elektrolize, kar se tiče napajanja, nedotakljiv. Kajti tam ustvarimo najvišje porabe energije in s tem tudi najvišje stroške«.

sklepno omizje en industrija»Pa vendarle, če želimo stabilno oskrbo z energijo, stabilen prenosni sistem, na katerega smo priključeni, je prav, da tudi mi sistemu ponudimo kakšno svojo sposobnost - to je prilagajanje odjema,« je poudaril Korošec. Talum tako že šesto leto s svojo elektrolizo nudi storitev terciarne regulacije »z znižanjem moči elektrolize ali popolnim izklopom v reakcijskem času do treh minut, kar je bistveno manj kot katerikoli drugi agregat. Pri nas gre namreč za proces, ki nima gibljivih delov, kar pomeni, da ga je možno hitro prilagoditi, vendar z nekaterimi zakonitostmi, ki ne ogrožajo preveč našega procesa«.

Letos je tudi prvo leto, kar z deležem moči elektrolize sodelujejo v sekundarni regulaciji in po besedah Korošca »to deluje«. Zato bodo to storitev ponujali tudi v prihodnje. Nudijo tudi terciarno regulacijo preko agregatorja z velikimi dizel agregati in regulacijo napetosti v pomurski daljnovodni zanki z reguliranjem odjema jalove energije. »Danes tako nudimo kar lep nabor sistemskih storitev,« pravi Korošec.

Hkrati pa opozarja, da »to pomeni tudi neke žrtve, saj z vsakim posegom v elektrolizni proces ohlajamo ali pregrevamo elektrolizne celice in s tem poslabšujemo energetsko učinkovitost. Ker smo podjetje, katerega končni cilj je ustvaranje vrednosti in zaslužiti nekaj denarja za razvoj, smo se morali naučiti, koliko je naš rigiden sistem še fleksibilen, da z njim še obvladujemo nek nivo energetske učinkovitosti in da je na koncu tudi nek pozitiven učinek. Vsi končni porabniki smo lahko ‘prosumerji’, a vsak na svoj način in vsak v svojem obsegu«.

Tudi družba Štore Steel je sposobna »biti ponudnik sistemskih storitev, je pa treba najti neko mero med prilagajanjem in učinkovitostjo«, je pojasnil Senčič in poudaril, da vsaka storitev za družbo pomeni dodatne stroške. »Povečanje moči je pri nas bolj aktualno kot zmanjšanje. Prihodki iz tega naslova pa so za nas relativno majhni. S sekundarno regulacijo in povezovanjem z NGEN se pričakujejo malo višji prihodki,« je še omenil Senčič.



Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.

OGLASNO SPOROČILO
Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×