S pobudo Chapter Zero Slovenia do ogljične nevtralnosti slovenskih podjetij
Datum: 24. april 2023
Avtor: Peter Palčec in Valerija Hozjan
Kategorija: En.vizija
Tema:
Energetska politika
, Emisije CO2
, Ekologija
Pri pobudi Chapter Zero Slovenia, ki je začela delovati 18. aprila, gre za 25. nacionalno pobudo v globalni mreži Climate Governance Initiative, katere namen je organe vodenja in nadzora družb spodbuditi k ukrepanju kot odziv na podnebne spremembe, so za Energetiko.NET pojasnili v Britansko-slovenski gospodarski zbornici, a kot dodajajo, slovenska podjetja zelenega prehoda še ne vidijo kot priložnosti.
»Pobuda Chapter Zero Slovenia je eden od lokalnih 'Chapterjev' v okviru Climate Governance Initiative. Namen Climate Governance Initiative je sicer spodbuditi organe vodenja in nadzora po vsem svetu k naslavljanju podnebnih sprememb ter zavezanosti 8 načelom podnebnega upravljanja, da bi prepoznali, da je podnebno upravljanje sestavni del osnovnega odgovornega upravljanja,« so še pojasnili v zbornici, ki je prevzela vlogo organizacije gostiteljice in skupaj z Združenjem nadzornikov Slovenije in družbo Deloitte Slovenija vzpostavila Chapter Zero Slovenia.Kot dodajajo, se cilj odgovornega upravljanja uresničuje z razvijanjem in podpiranjem nacionalnih pobud, imenovanih Chapter Zero, ki svoje člane bogatijo z veščinami in znanjem, potrebnimi za to, da podnebne spremembe postanejo prednostna naloga organov vodenja in nadzora.
Krovna organizacija - Climate Governance Initiative - je sicer bila ustanovljena leta 2019 na svetovnemu gospodarskemu forumu, v okviru iniciative pa delujejo nacionalni in regionalni Chapter Zero po vsem svetu. Ti zastopajo 52 držav in imajo več kot 100.000 članov po vsem svetu.
Chapter Zero Slovenia je v svetovni mreži pobud postal 25. aktivni 'Chapter'. Članstvo je brezplačno, dva dni po uradnem začetku pa je imela pobuda Chapter Zero Slovenia že 100 članov, so iz zbornice sporočili za Energetiko.NET.
'Chapterji' po svetu organizirajo najrazličnejša izobraževanja, dogodke in srečanja, vse z namenom, da bi izboljšala ozaveščenost organov vodenja in nadzora o podnebnih spremembah, da bi razvili njihove kompetence, veščine in znanja in da bi razumeli (pomembno, če ne ključno) vlogo organov vodenja in nadzora pri naslavljanju podnebnih tveganj, še poudarjajo v britanski zbornici.
Slovenska podjetja še ne vidijo priložnosti zelenega prehoda
Na omenjeni zbornici še opažajo, da se podjetja zavedajo nujnosti takojšnje reakcije na zaskrbljujoče podnebne obete in da tudi pozitiven odziv podjetij na pobudo Chapter Zero Slovenija temu pritrjuje. A kot poroča UMAR v svojem poročilu o produktivnosti za lansko leto, so se količine izpustov toplogrednih plinov in rabe energije sicer v Sloveniji zmanjšale, vendar še zmeraj zaostajajo za povprečjem EU.Po mnenju zbornice so tako potrebnejši odločnejši premiki. »Slovenska podjetja zaenkrat zelenega prehoda še ne vidijo kot priložnosti, zato je ena od nalog Chapter Zero Slovenia tudi to – ESG (environment, social, governance – okolje, družba, upravljanje) predstaviti kot priložnost in ne tveganje za podjetje. Verjamemo, da bo naša pobuda dodala podjetjem še dodatno pozitivne spodbude za ambicioznejše ukrepe,« so še dejali v omenjeni zbornici.
Medtem pa je energetska strokovnjakinja Tina Štrukelj, ki se med drugim tudi ukvarja z ogljičnim odtisom organizacij, za Energetiko.NET komentirala, da je zelo težko določiti, kako daleč so slovenska podjetja na področju zelenega prehoda.
»Moje mnenje je, da se težko odgovori enotno, nekatera podjetja so že zelo aktivna na področju trajnostnega razvoja, druga manj. Vsekakor pa je trenutno nek prelomni čas, ko iz prostovoljnih in raznovrstnih aktivnosti prihajamo v neko strukturo in poslovno okolje, ki je čedalje bolj regulirano in poenoteno tudi na področju trajnostnosti,« je komentirala Štrukljeva.
Kot dodaja, še opaža, da so večinoma podjetja (tako tista bolj in tista manj aktivna na področju trajnostnosti) nekako še na začetku, »saj je treba sistematično pregledati in izračunati svoje trenutno stanje v smislu kazalnikov ESG (torej tako na področju okolja, družbe in upravljanja) in si zastaviti smiselne in merljive cilje, ki so strokovno podprti«.
Tako je po njeni oceni treba »tudi vse dosedanje 'zelene' in trajnostne aktivnosti umestiti v celovito pot. Pot, ki za podjetja pomeni, da so trajnostni cilji integriran del njihove poslovne strategije«. Ključno pri tem pa se ji zdi poudariti, da trajnostnost ne bi smela biti »cokla v poslovanju, neka znanost ali breme, ampak priložnost«.
Pobudo pa podpirajo tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Tina Kobilšek, vodja sektorja za podnebne politike na MOPE, je na otvoritvenem dogodku pobude dejala, da na ministrstvu aktivno pristopajo k upravljanju podnebnih tveganj in pripravljajo predlogo podnebnega zakona, nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (NEPN) in revidirajo program sklada za podnebne spremembe, ki bo pomagal gospodarstvu in podjetjem pri zelenem prehodu.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
