Ljubljanska občina: Zgradili bomo najboljši možen objekt za energijsko

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

Ljubljanska občina: Zgradili bomo najboljši možen objekt za energijsko izrabo odpadkov

Datum: 13. julij 2022

Tema: Zemeljski plin , Obnovljivi viri energije , Premog , Energetska politika , Ekologija , Ogrevanje , Energetska učinkovitost

V kolikor se država odloči, da Ljubljani podeli koncesijo za opravljanje državne gospodarske javne službe sežiganja odpadkov, bomo naredili vse, da bomo v Ljubljani zgradili najboljši možen objekt za energijsko izrabo odpadkov, so v odprtem pismu dejali predstavniki mestne občine Ljubljana (MOL) in Energetike Ljubljana. »Ponovno pa tudi apeliramo na zainteresirano strokovno javnost in nevladne organizacije, da se vključijo v aktiven nadzor nad vsemi koraki projekta,« so še poudarili.

Odprto pismo je bilo namenjeno Zdravniški zbornici Slovenije, ki je v ponedeljek ponovno izrazila svoje nasprotovanje novi sežigalnici v Ljubljani, češ da bi ta le še poslabšala že tako slabo kakovost zraka v slovenski prestolnici.

Kot so poudarili podpisani Samo Lozej, direktor Energetike Ljubljana, Marko Agrež, tehnični direktor Energetike Ljubljana in Zoran Janković, ljubljanski župan, so lahko nasprotniki projekta sežigalnice prejšnji teden na dogodku v Cukrarni slišali konkretno predstavitev strategije razvoja energetske oskrbe mestne občine Ljubljana, s poudarkom na razogljičenju daljinskega ogrevanja Ljubljane do leta 2030.

»Nazorno smo predstavili načrte, kako izvesti zeleni prehod na področju ogrevanja, najprej skozi zmanjšanje in nato s popolnim umikom fosilnih goriv iz prestolnice, s povečevanjem deležev domačih energentov in s tem samooskrbe,« poudarjajo podpisniki.

Celoten razvoj je tako usmerjen v razogljičevanje virov za proizvodnjo toplote in elektrike. Poleg izgradnje plinsko-parne enote, ki se že zaključuje in bo po začetku svojega obratovanja omogočila 70-odstotno zmanjšanje porabe premoga, med ključne razvojne projekte sodi tudi povečanje uporabe obnovljivih virov energije (lesne biomase in sonca) ter izgradnja objekta za energijsko izrabo nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je bila v Cukrarni namenjena osrednja pozornost.

Na dogodku, ki je predstavljal uvod v javno razpravo o energijski izrabi nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov v Ljubljani, so tako po mnenju podpisnikov, zelo nazorno predstavili in poudarili, da bo objekt sledil najboljšim razpoložljivim tehnikam in da bo ob tem zagotavljal nižje od najnižje predpisanih emisijskih vrednosti (EU BAT zahtevki).

Pri tem so izpostavili primer dobre prakse na Dunaju, in sicer objekt Pfaffenau, ki deluje od leta 2008 in že danes dosega bistveno nižje emisijske vrednosti od predpisanih z BAT zahtevki, ki stopijo v veljavo decembra prihodnje leto. »Ker bo naš objekt več kot 15 let mlajši, bodo tudi emisijske vrednosti v Ljubljani nižje,« pravijo podpisniki.

Kot pravijo, so zelo nazorno tudi predstavili in poudarili, da bi energijsko izrabljali samo tiste mešane komunalne odpadke, ki ostanejo v RCERO Ljubljana po mehansko-biološki predelavi in ki se jih ne da več reciklirati ali drugače snovno izrabiti, se pa že vrsto let izvažajo v tujino, kjer se iz njih pridobiva toplotna in električna energija, zanje pa letno plačamo okoli 20 milijonov evrov. In s tem domačim gorivom bi med drugim lahko znižali ceno toplote in strošek ravnanja z odpadki, poudarjajo.

Hkrati so še dejali, da glede na to, da se tak objekt gradi več let, ne gre za izkoriščanje trenutne energetske krize, temveč gre za pomemben uvid v to, da imamo priložnost za trajno rešitev tega preostanka odpadkov – ga koristno uporabiti kot domače gorivo in s tem omogočiti samooskrbo ter, kot že omenjeno, znižanje in stabilizacijo cen v oskrbi s toploto.

Župan Janković je tako javno podal zavezo, da je cilj zgraditi ljudem in okolju varen objekt, ki bo povečal kakovost bivanja v Ljubljani in ne obratno. Zdravje prebivalcev in varstvo okolja sta in bosta vedno prioriteta, je poudaril. V pismu je še izpostavljeno, da se bo najprej izvedla analiza obstoječega stanja onesnaženosti zraka v Ljubljani, ob problematiki kotlinske lege pa, da se bo skladno s fizikalnim modelom izračunal dvig dimnih plinov in s tem višina dimnika, ki bo višja od inverzijske plasti, kar bo izničilo slabost kotlinske lege Ljubljane.