Zajem CO2 je pomemben del razvojnih načrtov Salonita Anhovo
Datum: 28. marec 2023
Avtor: Valerija Hozjan
Kategorija: En.vizija
Tema:
Emisije CO2
, Nove tehnologije
Po vseh načrtovanih posodobitvah v naslednjih nekaj letih bo iz proizvodnega procesa Salonita Anhovo ostalo okoli 700.000 ton CO2 letno, ki ga bo treba skladiščiti. Tehnologije zajema in shranjevanja CO2 predstavljajo pri tem končni korak k razogljičenju proizvodnje cementa, so za Energetiko.NET povedali v družbi Salonit Anhovo.
»Cement spada med sektorje, ki jih je težko transformirati v ogljično nevtralnost. V zadnjih letih smo izvedli že več korakov k nižanju ogljičnega odtisa in rezultat tega je, da je naš ogljični odtis že danes približno 10 % nižji od povprečja evropskih cementarn,« pojasnjujejo v anhovski cementarni in dodajajo, da predstavlja zajem CO2 pomemben del njihovih razvojnih načrtov.
So pa tehnologije zajema in shranjevanja CO2 – CCS (Carbon Capture and Storage) – še v razvoju. »Zaenkrat izvajamo študije izvedljivosti na področju zajema CO2 in se povezujemo v mednarodna partnerstva. Vključeni smo v EU projekt, kjer je več partnerjev, ki delajo na rešitvah CCS,« so nam povedali. V okviru projekta preučujejo možne lokacije shranjevanja CO2 v širši regiji – na Hrvaškem, Madžarskem, v Italiji in Grčiji – »tam, kjer so ustrezne možnosti in se pripravljajo projekti za vzpostavitev možnosti skladiščenja«.
Po njihovih navedbah gre za strateške projekte, kjer bodo potrebna visoka investicijska vlaganja, »a ta trenutek težko podamo točno oceno, ker preučujemo več različnih možnosti. Za primer pa lahko povemo, da je samo zajem CO2 ocenjen na preko 200 milijonov evrov.«
Izzivi realizacije
Za realizacijo bo potreben relevanten zakonodajni okvir in možnosti financiranja na državnem ter EU nivoju, ocenjujejo v Salonitu Anhovo. Je pa Evropska komisija po njihovih navedbah prepoznala pomembnost tovrstnih projektov s tem, ko je 16. marca letos sprejela predlog akta o neto ničelni industriji (Net Zeto Industry Act, op. a.), ki posebej obravnava potrebne mehanizme za spodbujanje CCS in naslavlja izzive ustreznega regulativnega okolja ter spodbud. Pobuda je del industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora, EK pa z aktom cilja tudi na to, da bi bila EU do leta 2030 zmožna uskladiščiti 50 milijonov ton CO2 na leto.
»Izziv za Salonit Anhovo ta trenutek je, da je cena odpravljanja CO2 višja od trenutne cene emisijskih kuponov.« Na tem mestu je po njihovih navedbah smiseln razmislek o mehanizmih spodbud po zgledu držav, ki so že izvedle uspešne projekte na področju CCS. Med temi državami izpostavljajo predvsem Norveško.
Med tovrstnimi tujimi projekti naj omenimo prvi komercialni projekt shranjevanja CO2 na Norveškem – projekt Errai, ki je v teku. V okviru projekta bo nastal kopenski terminal za vmesno skladiščenje CO2 v pristanišču Gismarvik, preden ga bodo transportirali po ceveh in ga trajno shranili v rezervoarjih v Severnem morju. Projekt naj bi komercialno zagnali 2026 in bo omogočal shranjevanje 4-8 milijonov ton CO2 letno v 25 letih. V zvezi s tem projektom se je nemško energetsko podjetje E.ON dogovorilo, da bo podjetju Horisont Energi, enemu od partnerjev projekta Errai, do leta 2030 dobavilo 1 milijon ton CO2 na leto, začenši postopoma od leta 2027.
Norveška in EU obenem pripravljata zavezništvo za spodbujanje rabe zelenega vodika in zajema ter shranjevanja ogljika, je sredi marca v okviru obiska norveške plinske ploščadi Trol med drugim povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, kot smo poročali.
Referenčna pogodba za ogljik za dobavo decembra 2023 je v ponedeljek na borzi Ice Endex zaključila trgovanje pri 88,13 EUR/t, kar je 0,48 evra več kot v petek, potem ko si je opomogla po najnižji znotrajdnevni vrednosti 86,73 EUR/t. V torkovem trgovanju je pogodba nazadnje dosegla višino 89,81 EUR/t, medtem ko je 10. marca dosegla mesečni višek pri 100,34 EUR/t. Analitiki obenem ocenjujejo, da bo nadaljnje znižanje cen zaradi močnega industrijskega povpraševanja kot protiutež razprodaji pozicij s strani finančnih vlagateljev omejeno na približno 80 EUR/t, kot poroča Montel.
Evropska komisija je prav tako lani aprila podpisala sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev v višini 1,1 milijarde evrov za sedem obsežnih projektov prek sklada EU za inovacije, ki se financirajo s prihodki iz sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Projekti, ki bodo prejeli sredstva, zajemajo ključne sektorje, kot so vodik, jeklo, kemikalije, cement, sončna energija, biogoriva ter zajemanje in shranjevanje ogljika. Med njimi je projekt Kairos@C s sedežem v pristanišču Antwerpen (Belgija), ki je namenjen vzpostavitvi prve in največje čezmejne vrednostne verige zajemanja in shranjevanja ogljika za zajemanje, utekočinjanje, tovorjenje in stalno skladiščenje CO2. Medtem je projekt s sedežem v Stockholmu (Švedska) namenjen vzpostavitvi celovitega obrata za zajemanje in shranjevanje ogljika iz bioenergije (BECCS) v obstoječem obratu za proizvodnjo toplote in električne energije na podlagi biomase v Stockholmu. Cilj projektov, ki uvajajo inovativne nizkoogljične tehnologije na industrijski ravni, je zmanjšati emisije za več kot 76 Mt ekvivalenta CO2 v prvih desetih letih delovanja.
