Na poletni šoli Energetike.NET med drugim tudi o sončni energiji v Talumu
Datum: 06. julij 2017
Avtor: Energetika.NET
Kategorija: Članki
Talum, ki dela na tem, da je trajnostno naravnano in družbeno odgovorno podjetje in ki na leto proizvede 84 tisoč ton elektroliznega aluminija, kar ustreza za približno 1,5 Titanika, ima med drugim na svojem območju, in sicer na nekdanji deponiji odpadkov iz proizvodnje glinice, tudi največjo sončno elektrarno (6 MW) v Sloveniji, je na predzadnjem dnevu Marketinško-medijske poletne šole Energetike.NET, ki ta teden poteka v Informacijskem centru Energije plus in v sodelovanju z omenjenim podjetjem, slovenskega proizvajalca aluminija predstavil Boštjan Korošec, ki nad upravljanjem z energijo v tem, največjem, domačem porabniku energije bdi že več kot dve desetletji. - Talum je udeležencem letošnje poletne šole namenil tudi konkreten energetski izziv, to je varčevanje z energijo s strani vseh zaposlenih v podjetju.
Da je podjetje Talum – ustanovljeno je bilo že leta 1947, leto kasneje se je pričela gradnja proizvodnih objektov, proizvodnja pa je stekla 1954 - na 9. mestu po obsegu izvoza med slovenskimi podjetji za leto 2016, je udeležencem poletne šole uvodoma povedal Tomaž Kvas iz Talumovega oddelka za odnose z javnostmi. »Več kot 80 % svojih izdelkov izvozimo. V letu 2016 smo tako prodali več kot 147 tisoč ton svojih izdelkov, kar ustreza masi približno 530 Airbusov A380.«Talum v številkah: V letu 2016 so ustvarili več kot 273 milijonov evrov skupnih prihodkov. To jih uvršča na 20. mesto med slovenskimi podjetji. Talum je tudi najučinkovitejši na svetu po tokovnem izkoristku pri elektrolizi aluminija po tehnologiji AP18 in drugi po porabi električne energije na tono proizvedenega aluminija. So tudi drugi največji evropski proizvajalec rondelic (poleg teh so v njihovem proizvodnem portfelju uparjalniki, ulitki, livarske zlitine in drogovi) v Evropi in se lahko pohvalijo s 25-odstotnim tržnim deležem (VEČ).
Kako upravljajo z energijo v Talumu, pa je nadalje z udeleženci poletne šole delil vodja energetike v Talumu mag. Boštjan Korošec. Po njegovih besedah je tudi znotraj tako velikega sistema, kot je danes Talum - v energetskem smislu njegovo velikost ponazori podatek, da Talum porabi toliko energije, kot je porabi 350 tisoč gospodinjstev -, še kako pomembno ravnanje z energijo lastnih zaposlenih, katerih ima kidričevska družba več kot 1.300.
»Glede na to, kako velik porabnik energije smo, smo tudi ključni del slovenskega elektroenergetskega sistema. V zgolj hipu lahko ugasnemo lastno elektrolizo in z lastnim znižanjem odjema, torej z 'izklopljivostjo', prispevamo k stabilnosti elektroenergetskega sistema, če v tem pride do kakršnekoli anomalije, kot je denimo izpad kakšne elektrarne iz omrežja in podobno,« je ponazoril Korošec in dodal, da na primer zemeljski plin – Talum stoji za porabo 5 % vsega porabljenega plina v Sloveniji – v družbi porabljajo večinoma za reciklažo aluminija.
Ta pa je, kot je omenil že Tomaž Kvas, lahko domala neskončnokrat recikliran. In kot je dodal Boštjan Korošec, je aluminij na nek način s tem tudi neke vrste hranilnik (banka) energije, saj energija, ki je vložena v njegovo proizvodnjo, s to reciklažo ni zavržena.
Oba predstavnika kidričevske družbe pa sta omenila tudi pomen trajnostnosti v podjetju, k čemur med drugim Korošec prišteva tudi največjo – 6-megavatno – sončno elektrarno v Sloveniji, ki stoji na Talumovi nekdanji deponiji odpadkov iz proizvodnje glinice.
Omeniti velja še, da so mladi na poletni šoli dobili tudi energetske izzive v reševanje in ena od ekipnih dvojic je delala tudi na Talumovem izzivu, to pa je, kako zagotoviti, da bodo zaposleni skrbeli za dejansko življenje in nenehno nadgrajevanje energetskega standarda ISO 50001 na njihovih delovnih mestih. Na večjih ukrepih energetske učinkovitosti, kot je denimo izraba odpadne toplote – trenutno namreč porabijo zgolj petino vse odpadne toplote -, pa v družbi že aktivno delajo.
Kot je sklenil Boštjan Korošec, bi bilo idealno, če bi vsak posameznik, ki je že tako na nek način 'energetik v lastnem domu', postal 'energetik tudi na delovnem mestu', pri čemer je ciljal predvsem na učinkovito ravnanje z energijo, ki mora po njegovem izhajati iz prav vsakega slehernika.
Preberite tudi:
- Energetika.NET in Energija plus že tretje leto izobražujeta mlade
- Mladi na poletni šoli Energetike.NET o energiji – v nas in okoli nas
- Marko Marhl na poletni šoli Energetike.NET: Energija je univerzalni koncept