Mervar: Energetiko treba obravnavati kot enakovredno gospodarsko panogo in ne kot povzročitelja težav
Datum: 07. junij 2023
Avtor: Tanja Srnovršnik
Kategorija: En.vizija
Tema:
Električna energija
, Obnovljivi viri energije
, Energetska politika
, Ekonomija
Energetiko, ki je v lanskem turbulentnem letu plačala »največje breme«, se mora v slovenski družbi obravnavati kot povsem enakovredno gospodarsko panogo in se ji priznati tudi zasluge za zanesljivo in varno oskrbo, je ob sredinem nastopu štiriletnega mandata predsednika Energetske zbornice Slovenije (EZS) poudaril šef Elesa Aleksander Mervar. Napovedal je, da bo v svojem mandatu največ pozornosti namenil zelenemu prehodu, za katerega pa bo nujno tudi medsektorsko sodelovanje.
»Kot predsednik EZS bom zastopal stališče, da se energetika v slovenski družbi obravnava kot povsem enakovredna gospodarska panoga in ne kot nekaj, kar povzroča težave ostalim gospodarskim panogam. Prizadeval si bom, da ima sektor energetike ustrezno mesto v slovenski družbi in da se mu priznajo tudi zasluge za zanesljivo in varno oskrbo. Svetovni energetski svet (World Energy Council – WEC) namreč Slovenijo uvršča med najboljše države na svetu po treh kriterijih: energetska varnost, energetska enakopravnost in okoljska trajnost,« je v današnji izjavi poudaril Mervar.Kot populistične je zavrnil izjave, ki se pojavljajo v medijih, glede nezadostnega odziva na lansko energetsko krizo oziroma, kot jo sam imenuje, »energetsko inflacijo«, saj da so vlada, resorno ministrstvo, krizna skupina za energetiko kot tudi energetske družbe v državni in zasebni lasti vložile obilico truda, da bi preprečili uresničitev slabih scenarijev ter preprečili res hude cenovne šoke za odjemalce. Kot dokaz za to navaja Eurostatove statistične podatke, ki za lansko leto kažejo, da je imela Slovenija najnižje končne cene električne energije za negospodinjski odjem od vseh sosednjih držav in za 13,7 % nižje od povprečja EU, v primeru gospodinjskega odjema pa je imela osme najnižje končne cene od držav članic EU ter za kar 43 % nižje od povprečja EU.
Breme energetike
Mervar tudi ocenjuje, da je največje breme te »energetske inflacije« plačala ravno slovenska energetika. »Zakaj? Skoraj 100 mio EUR so izgubili ELES (kot operater prenosnega omrežja električne energije) in elektrodistribucije (pet jih je v državi) zaradi oprostitve plačila omrežnine v treh mesecih leta 2022 (februar, marec, april), preko 500 mio EUR težko breme sta nosili skupini GEN in HSE, saj sta svojo rekordno nizko proizvodnjo elektrike reševali s kritnimi nakupi na evropskih borzah – v času, ko so bile cene ekstremno visoke, pri tem pa s temi višjimi cenami nista obremenili svojih kupcev. Da ne omenjam zamejenih cen naftnih derivatov, plina in posledično negativnih učinkov na poslovanje družb skupine Petrol,« je navedel.Slednje po njegovih besedah potrjuje tudi analiza poslovanja 100 največjih porabnikov električne energije v Sloveniji, ki so priključeni na distribucijsko omrežje, za leti 2021 in 2022 in ki je pokazala 13,23-odstotno rast prihodkov iz poslovanja in 26,46-odstotno rast čistega dobička. Iz te analize so izločili porabnike, ki so t. i. »državni monopoli«, ministrstva in podobne pravne subjekte ter Petrol.
Kot poudarja Mervar, se ukrepi vlade na področju blaženja negativnih vplivov visokih cen električne energije nadaljujejo tudi v letošnjem letu, saj je vlada regulirala cene električne energije pri večini odjemalcev, razen pri velikih negospodinjskih odjemalcih. Pri slednjih je uvedla sistem podpor, ki je po besedah Mervarja »šel do meje dopustnega s strani okvirja pomoči EU«.
»Pri tem se v medijih zmotno navaja, da je RS omogočila poslovnim odjemalcem manj pomoči kot Nemčija, ki naj bi zamejila prodajne cene za industrijo pri 130 EUR/MWh. Po nemški zakonodaji cena 130 EUR/MWh namreč ni zamejena cena (kapica), ampak gre za ‘referenčno ceno’ pri izračunu olajšave, ki je za gospodarstvo dodatno omejena s pogoji državne pomoči (slednja pa velja enako za vse članice EU), kar posledično pomeni, da je v praksi izplačilo 130 EUR/MWh omejeno na 70 % porabe (glede na leto 2021), za presežke se plačuje pogodbena (torej tržna) cena, in še to ob pogoju, da je celotna vsota olajšave med pogodbeno (tržno) ceno in referenčno ceno 130 EUR/MWh, ko se sešteje vsa merilna mesta podjetja prejemnika, znotraj omejitev, ki jih dovoljuje okvir državne pomoči na ravni EU (in veljajo enako za vse članice EU). Posledično je realni strošek/cena, ki ga plačujejo nemška podjetja, višji od 130 EUR/MWh, saj ob njihovi količini porabe in nivojih pogodbenih (tržnih) cenah hitro dosežejo omejitve državne pomoči na ravni EU. To pomeni, da slovenski negospodinjski odjemalci niso bili v slabšem položaju kot nemški,« še opozarja novi predsednik EZS.
Prihodnji izzivi
Ob tem pa dodaja, da se sektor energetike sooča s številnimi drugimi izzivi, ključen pa je predvsem »ta, kako, kdaj in s kakšnimi finančnimi in kadrovskimi vložki postopno uresničevati »zeleni prehod«. Temu področju bom v svojem mandatu predsednika EZS namenil največ pozornosti«.Druga prioriteta njegovega predsedovanja EZS pa bo »medsektorsko sodelovanje, ki bo nujno za uspešen prehod, saj gre za povezovanje sektorjev elektroenergetike, ogrevanja/hlajenja in transporta – tudi zaradi pričakovane rasti električne mobilnosti«.
Obenem je za prihodnje leto napovedal izvedbo prve letne, mednarodne energetske konference pod okriljem EZS.
Za deljenje vsebin na družbenih omrežjih se je potrebno strinjati s piškotki (spodaj levo)
