Meik Wiking na En.ekonomiki & Industriji 019: Zadovoljstvo in sreča zaposlenih sta lahko konkurenčna prednost podjetja
OGLASNO SPOROČILO

Meik Wiking na En.ekonomiki & Industriji 019: Zadovoljstvo in sreča zaposlenih sta lahko konkurenčna prednost podjetja

Datum: 22. november 2019

Avtor: Energetika.NET

Kategorija: Članki

Tema: Ekonomija

Dohodek ni med glavnimi dejavniki sreče in zadovoljstva na delovnem mestu, izpostavlja Meik Wiking, direktor Inštituta za raziskovanje sreče in avtor knjig o sreči, ki je o tej temi spregovoril na četrtkovi konferenci Montel Energetike.NET in Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko (SAEE) En.ekonomika & Industrija 019, dogodek pa je bil tudi zaključna konferenca projekta IMEAS.

meik wikingPodjetja si morajo prizadevati za zadovoljstvo zaposlenih, saj so srečni zaposleni tudi bolj produktivni in lojalni, pravi Meik Wiking, avtor knjig o sreči, ki so se uvrstile na seznam prodajnih uspešnic časnika New York Times. Zaposleni mora imeti na delovnem mestu smoter in pomen. To sta glavna dejavnika, da je zaposleni na delovnem mestu zadovoljen. Seveda je zadovoljstvo odvisno tudi od nivoja stresa ter odnosov z vodstvom in sodelavci, še pridaja direktor Inštituta za raziskovanje sreče, katerega cilj je premostiti vrzel med akademsko skupnostjo in javnostjo ter s tem zagotoviti dostopnost raziskovalnega dela na področju sreče. Za ta namen uporabljajo podatke, ki krojijo znanost, in zgodbe, s katerimi to znanost razširjajo. V okviru inštituta poskušajo ugotoviti, kako lahko merimo nekaj, kar je tako neotipljivo, kot je sreča. »Poskušamo ugotoviti, zakaj so nekateri srečnejši, in potem na podlagi rezultatov različnih raziskav zbrati nasvete, kako doseči več zadovoljstva.« Preberite še: Meik Wiking, Inštitut za raziskovanje sreče: Sreča na delovnem mestu lahko povzroči rast BDP-ja.

Zadovoljstvo in sreča zaposlenih sta lahko konkurenčna prednost podjetja, to razume vedno več podjetij, pridaja Wiking. Tako je Google pred leti zaposlil prvega izvršnega direktorja za srečo. Naše delo bi moralo biti vir sreče. Če povečamo zadovoljstvo na delovnem mestu za eno točko, povečamo zadovoljstvo za več kot pol točke pri posamezniku, je pokazala ena izmed raziskav omenjenega inštituta.

Dohodek obenem ni glavni izvor sreče. Ljudje smo zelo dobri pri tem, da dvigujemo letvico, kaj vse bi še potrebovali za srečo. Navsezadnje se izkaže, da obstaja meja. Zadovojstvo na delovnem mestu lahko po njegovih besedah povečamo z različnimi delavnicami, med njimi za povečanje čuječnosti ali z uvedbo denimo ‘tihih jutranjih torkov’, prav tako je pomembno, da ima zaposleni možnost pogovora v stiski, navaja Wiking. »Vsako podjetje je individualno in ima edinstvene izzive. Prvi korak pri dvigu zadovoljstva pa je, da sploh naslovimo temo sreče in zadovoljstva na delovnem mestu.«

 

Sreča je ultimativni cilj človeškega obstoja

 

Wiking je nadalje izpostavil državo Butan, kjer govorijo o bruto domači sreči, s katero merijo, ali so izboljšali kakovost življenja ljudi. Butan je bil prvi, ki je vzpostavil indeks sreče in na to opozoril Združene narode, ki so leta 2012 sprejeli resolucijo za srečo. Najbolj napredni so v Združenem kraljestvu, kjer imajo na to temo vsakoletne raziskave s ciljem izboljšanja življenja prebivalcev na osnovi kakovosti življenja. Na globalni ravni obstaja velika sprememba, pravi Wiking. »Vse več držav se sprašuje, kako bo višji bruto družbeni produkt (BDP) vplival in izboljšal dobrobit ljudi. Na Novi Zelandiji so denimo sprejeli prvi proračun za nacionalno dobrobit.«

Alenka Lena Klopčič Meik WikingSreča in BDP sta povezana na več načinov, dodaja Wiking. Raziskave so na primer pokazale, da so bogatejše države in bogatejši državljani srečnejši, obenem pa kažejo srečnejše države tudi nekoliko višjo stopnjo samomorov. Tudi Danska, ki je zdaj na drugem mestu po stopnji sreče izmed 156 držav, prehitela jo je Finska, je v 80-ih letih prejšnjega stoletja veljala za državo z visoko stopnjo samomorilnosti. A se je to spremenilo, pravi Meik Wiking. Slovenija je glede na svetovno poročilo o sreči za leto 2019 na 42. mestu, ima pa tudi visoko stopnjo samomorov, je še izpostavil. »A gre Sloveniji v globalnem smislu zelo dobro in povečuje stopnjo zadovoljstva, kot kažejo kazalniki.« Se pa Slovenija po njegovih besedah sooča s problemom, kako preusmeriti BDP v kakovost življenja. »Toda tudi bogati ljudje so nesrečni. Bogastvo ni pogoj za srečo in sreča ne pride iz posedovanja,« dodaja. 

Poleg BDP-ja vplivajo na stopnjo sreče tudi zdravje, stopnja svobode, velikodušnost in družbena podpora. Da je sreča ultimativni cilj človeškega obstoja in da jo dosežemo s smislom, je povedal že Aristotel, ki je bil prvi raziskovalec sreče, in kot ob tem poudarja Meik Wiking, smo v sodobnem času spoznali, da smo iskali srečo na napačnih krajih: »Ja, denar je pomemben, vendar ni vse.« Srečo lahko po njegovih besedah najdemo predvsem v podrobnostih, kot je družinska večerja ob svečah, o čemer govori tudi njegova prva knjiga 'Hygge: umetnost dobrega življenja po dansko’.

 

Sreča je jed z različnimi sestavinami

 

S socialnimi omrežji dobivamo po Wikingovih besedah popolnoma nov nivo vtisov o drugih ljudeh. V primerjavi z objavami čudovitih potovanj in porokah drugih je naše življenje videti res dolgočasno. Pri socialnih omrežjih je pomembno, kako jih uporabljamo. »Če jih uporabljamo, da ostanemo povezani z ljudmi, potem imajo pozitiven vpliv. Če pa želimo pustiti le dober vtis, potem vplivajo negativno.«

Kot pravi, delamo socialne primerjave, pri čemer se nikoli ne primerjamo z ljudmi, ki so živeli pred denimo sto leti, temveč le s svojimi sodobniki. Prostovoljci ali tisti, ki so zelo vpeti v dobrodelne organizacije, so po njegovih besedah srečnejši tudi zato, ker vidijo ljudi, ki imajo manj kot oni sami.

»Z ekonomskega vidika je srečen in zadovoljen kader tudi najbolj storilen,« poudarja mag. Sarah Jezernik, predsednica Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko (SAEE) in namestnica direktorja družbe Plinovodi.

Wiking izpostavlja, da je sreča kompleksen subjektiven pojem. »Je jed z različnimi sestavinami.« Toda to, kar dela ljudi srečne, je podobno po vsem svetu. Želja po smislu življenja, povezanost z ljudmi, biti ljubljen, biti prepoznan, imeti dovolj finančnih sredstev za preživetje, zdravje, te želje so enotne vsem ljudem, ne glede na to, v kakšni državi živijo, in od njih je odvisna stopnja sreče, pojasnjuje Wiking.

Po knjigah 'Hygge: umetnost dobrega življenja po dansko' in 'Lykke: dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu' je Wiking pred kratkim objavil novo delo z naslovom 'The Art of Making Memories: How to Create and Remember Happy Moments’. Kot pravi, je bil pred pisanjem knjige mnenja, da so spomini naključni, toda kmalu se je izkazalo, da temu ni tako in da so spomini nekaj, kar lahko nadzorujemo - pri tem pa je, kot izpostavlja, pomembna pozornost. V knjigi je tako med drugim zbranih tisoč srečnih trenutkov ljudi s celega sveta.




Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.

OGLASNO SPOROČILO
Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×