Nastavitve piškotkov
Kako sveženj za okrevanje, digitalna generacija in vreme oblikujejo energetsko prihodnost

Kako sveženj za okrevanje, digitalna generacija in vreme oblikujejo energetsko prihodnost

Datum: 13. oktober 2020

Avtor: Alenka L. Klopčič, Tanja Srnovršnik

Kategorija: En.vizija

Tema: Električna energija , Nove tehnologije , Ekonomija

Je sveženj EU za okrevanje odločilni element energetske tranzicije? Kako bodo ambicioznejši podnebni cilji za leto 2030 vplivali na blagovne trge? Kakšna bo prihodnost evropske elektroenergetske industrije ob 'ozelenitvi' gospodarstva? In nenazadnje, ali je človek vse bolj izključen iz trgovanja z energijo? To je le nekaj vprašanj, na katera so poskušali odgovoriti udeleženci nedavnega dogodka Montel Energy Day, medtem ko je bila najnovejša epizoda Montelovega podkasta posvečena vse pogostejšim vremenskim ekstremom – ki naj bi se nadaljevali tudi v prihodnje.

Sveženj EU za okrevanje – bo spremenil pravila igre v evropski elektroenergetiki?


»Bo sveženj EU za okrevanje spremenil pravila igre v evropski elektroenergetiki, ali prinaša zgolj hitrejšo izvedbo nečesa, kar smo začeli že pred časom?« je v uvodni predstavitvi na dogodku Montel Energy Day dejala namestnica direktorja za evropske zadeve pri francoski družbi EDF Marion Labatut. Kot je izpostavila, se je k ogljični nevtralnosti zavezalo že kar nekaj podjetij. Labatutova sicer mani, da bo 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 zelo težko doseči.

Ob tem spomnila tudi na cilj 60-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, ki so ga nedavno podprli evropski poslanci, in pa na njihovo zahtevo, da do leta 2050 vse države članice EU dosežejo podnebno nevtralnost, kar bo po njenem mnenju še težje, saj imajo države različna izhodišča in naravne vire.

Evropski poslanci so nedavno nazaj podprli cilj 60-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 ter se tako zavzeli za ambicioznejši cilj, kot ga je predlagala Evropska komisija (vsaj 55 %) (VEČ).

lokalna skupnost 1Bo to spremenilo pravila igre tudi v elektroenergetskem sektorju? Po mnenju Labatutove se za sektor električne energije s tem odpirajo nove priložnosti, saj ocena učinkov, ki jo je Komisija objavila septembra 2020, v okviru dosege ciljev EU na področju razogljičenja denimo predvidi 30-odstotno elektrifikacijo in približno 50 % zmanjšanje emisij. Koronakriza naj bi ob tem še dodatno pospešila proces razogljičenja, ki se je že začel. Kot je dodala, moramo dosego cilja ogljično nevtralne Evrope do leta 2050 in zvišanega cilja za leto 2030 podpreti tudi s 30 odstotki skupnega proračuna EU in z mehanizmom za okrevanje in odpornost (RRF).

»Poraba sredstev mora torej biti v skladu s pariškim dogovorom in z načelom neškodovanja v okviru evropskega zelenega dogovora,« je izpostavila Labatutova in dodala, da bi se morala ta poraba začeti že pred koncem leta 2023. Države članice morajo tako med 15. oktobrom 2020 in aprilom 2021 predložiti tudi svoje nacionalne načrte za okrevanje, ki jih bosta nato Evropska komisija in Svet pregledala in ocenila.

Podpora zelenim tehnologijam bo vključevala 6,7 milijarde evrov za toplotno prenovo javnih stavb, 1,2 milijarde evrov za financiranje naložb in splošne stroške poslovanja v okviru razogljičenja industrije, 1,2 milijarde evrov za razvoj vsakdanje zelene mobilnosti, 4,7 milijarde evrov za razvoj železniškega prometa, vključno s tovornim, 7 milijard evrov v obdobju 10 let (2020–2030) za razvoj zelenega vodika in 470 milijonov evrov za inovacije in usposabljanja v jedrski industriji, je naštela Labatutova ter izpostavila predvsem tehnologije na področju malih modularnih reaktorjev.

»Torej, ja, načrt za okrevanje je orodje za pospešitev sprememb,« je dejala in se vrnila k uvodnemu vprašanju ter dodala, da »to ne bo nujno dovolj«. K čisti energetski prihodnosti bodo morali torej po mnenju strokovnjakinje prispevati prav vsi sektorji, zmanjšanje emisij CO2 pa mora ob tem predstavljati kompas za nove ukrepe na področju zagotavljanja ustreznih signalov za investitorje. Ob tem je Mark Lewis, globalni vodja raziskav na področju trajnostnega modela pri družbi BNP Paribas Asset Management, izpostavil tudi vpliv ambicioznejših podnebnih ciljev za leto 2030 na trg z vodikom in ogljikom ter naznanil, da vstopamo v obdobje intenzivnega razogljičenja.

Brez zelenega vodika – in pripadajočih cen ogljika – ni poti naprej


Neto ničelnih emisij ne moremo doseči, ne da dodelimo zelenemu vodiku primerno vlogo v energetskem sistemu, je dejal Larsen in dodal, da bo zeleni vodik kot vir energije torej nadomestil sivi vodik in sčasoma tudi fosilna goriva. Jasen znak, da začenjajo udeleženci na trgu ogljika razmišljati onkraj prehoda s premoga na plin v elektroenergetskem sektorju je tudi to, da so se cene v referenčnih pogodbah za emisijske kupone z datumom 20. december, ki so v začetni fazi zaustavitve javnega življenja po Uniji dosegle zgolj 14 evrov na tono, junija ponovno okrepile in dosegle rekordnega 30,8 evra na tono, odtlej pa so ves čas beležile predkoronske ravni.

Cistejse tehnologijeSistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) jasno kaže na konec paradigme menjave goriv, je dejal Mark Lewis ter dodal, da lahko tudi zeleni vodik – tako kot v preteklosti subvencionirani obnovljivi viri – postane konkurenčen. Koliko denarja torej potrebujemo za vzpostavitev gospodarstva, temelječega na zelenem vodiku? Glede na Lewisove raziskave bi morale skupne naložbe za 76 GW elektrolizatorskih zmogljivosti, ki bi do leta 2030 proizvedle 9,6 Mt zelenega vodika, znašati 391 milijard evrov.

»Če bo trg resnično sprejel zeleni vodik kot rešitev, se bo trg ogljika na to cenovno odzval, s čimer bo zeleni vodik postal konkurenčen,« je zaključil, medtem ko je Vincent Verbeke iz francoske družbe Engie izpostavil, da bodo podnebni cilji »od nas zahtevali, da ostanemo skromni« ter dodal, da bodo pomembne prav vse čiste tehnologije. »Moramo biti vključujoči – misliti tako na tehnologije, kot tudi na odjemalce, ki bodo prav tako odigrali odločilno vlogo pri nadaljnjem razvoju (elektroenergetskega) sektorja – ob tem pa moramo še naprej razmišljati preprosto,« je dejal Verbeke in dodal, da bomo na poti k ogljični nevtralnosti nujno potrebovali 'digitalno generacijo'.

Cel svet začenja slediti novi paradigmi, je v zaključku debate o prihodnosti evropske industrije ob 'ozelenitvi' gospodarstva dejal Mark Lewis. Kot je spomnil, EU ni več sama v svojih prizadevanjih za ogljično nevtralnost. Bodo torej, če upoštevamo Verbekejevo izjavo o potrebi po digitalni generaciji, naprave dejansko 'prevzele nadzor'? Odgovor na to vprašanje je v nadaljevanju podal Jan Egidi, ki za družbo Next Kraftwerke trguje z električno energijo v kratkih časovnih okvirih.

(Kdaj) bodo naprave 'prevzele nadzor'?

Umetna inteligenca Pixabay
Kot je ponazoril Egidi, je računalnik že leta 1952 premagal človeka v igri Križci in krožci, leta 1979 pa nato še v igri Backgammon. Leta 1997 je bil človek nato poraženec še v šahovski igri z računalnikom, leta 2015 v igri Go, leta 2017 v igri Poker 1v1 ter leta 2019 v igri Starcraft II in v spletnem Pokru za več igralcev. Kdaj bo torej sledil poraz pri trgovanju z električno energijo znotraj dneva?

Avtomatizacija že zdaj igra pomembno vlogo na elektroenergetskih trgih, je nadaljeval Jan Egidi ter dodal, da je bilo v letu 2019 manualno trgovanih le 53 odstotkov trgovalnih količin na trgu znotraj dneva in le 35 odstotkov skupnih transakcij.

Umetna inteligenca bo v prihodnje igrala vse večjo vlogo pri trgovanju z električno energijo, še posebej pri napovedovanju cen in podaji predlogov za ljudi, človeški trgovci pa bodo ključni zaradi prepoznavanja spreminjajočih se pravil; oni bodo tisti, ki bodo ideje pretvorili v algoritme. »Umetna inteligenca v prihodnje ne bo predstavljala boljšega trgovca znotraj dneva, a bodo modeli umetne inteligence soobstajali s človeškimi trgovci,« meni Egidi.

V sekciji, ki je sledila, so se udeleženci posvetili še področju pogodb o nakupu energije, ki jih sklepajo tudi nekatere vplivne korporacije (Amazon, Facebook in Google). Kot so v sorodni debati ugotovili že na dogodku SolarPower Summit, so gospodarske pogodbe o nakupu električne energije v svetu brez subvencij pomemben produkt za zagotavljanje financiranja za projekte, ob čemer sta na trgu popularni predvsem dve vrsti pogodb. Obenem lahko iz učinka koronakrize na trge z gospodarskimi pogodbami o nakupu energije razberemo, da so korporacije v primerjavi z nekaterimi drugimi energetskimi podjetji manj občutljive na tržne pretrese in kratkoročna nihanja cen (VEČ).

V prihodnje lahko pričakujemo še več vremenskih ekstremov


snegEvropa se sooča z vse pogostejšimi vremenskimi ekstremi – v letu 2020 so več držav zajela neurja, poplave in suše. To je del prehoda z ustaljenih, predvidljivih vremenskih vzorcev na take, ki jih pogosteje zaznamujejo ekstremi, kar bo vplivalo tudi na energetske trge, je bilo slišati na nedavni epizodi podkasta Montel Weekly.

»Podobna poletja, kot ta, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, bodo najverjetneje vse pogostejša. Nekaj, kar danes obravnavamo kot izjemo, bo verjetno znotraj 50 let ali še prej postalo običajno, normalno. Globalne temperature so danes praviloma približno za 1,2–1,3 stopinje Celzija višje od predindustrijskih ravni. Kar precej scenarijev kaže na to, da bi lahko do konca tega stoletja, če ne pride do res dramatičnih sprememb, predindustrijske ravni presegli celo za 2 ali 3 stopinje. Skoraj neizogibno je, da bomo izpostavljeni tovrstnim ekstremnim dogodkom,« je pojasnil Mark Stephens-Row, meteorolog pri podjetju The Weather Company, ki spada pod družbo IBM.

Podkast je na voljo TU.



Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.


  • Pon 9°C

  • Tor 6°C

  • Sre 5°C

  • Čet 11°C

Za to izbiro filtrov ni novic. Poskusite drugačno temo ali državo.
  • Električna energija
  • Zemeljski plin
  • Nafta in naftni derivati
  • OVE in URE
  • Premog
  • Promet
  • Energetska politika
  • Ogrevanje
  • Emisije CO2
  • Nove tehnologije
  • Ekonomija
  • Ekologija
  • Start-up
  • En.vizija
  • __all__
  • Vse teme

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×