En.odmev 021: V energetiki še veliko možnosti za tehnološki preboj, a

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

En.odmev 021: V energetiki še veliko možnosti za tehnološki preboj, a potrebno je tudi medsektorsko povezovanje

Datum: 04. marec 2021

Avtor: Tanja Srnovršnik

Kategorija: En.vizija

Tema: Obnovljivi viri energije , Energetska politika , Nove tehnologije

Pred slovensko energetiko - kot tudi širše - so pomembne odločitve in zelo pomembni investicijski načrti. Pri tem pa je še zelo veliko možnosti za razvoj oziroma za tehnološki preboj, in sicer na področju obnovljivih virov energije (OVE), dinamičnih dvosmernih tehnologij, hranilnikov energije, novih virov za učinkovitejše izkoristke in spodbujanja uporabnikov k spremembi obnašanja, je na četrtkovem - tokrat spletnem - En.odmevu 021 dejala mag. Violeta Bulc, ustanoviteljica Vibacoma in kuratorka Ekocivilizacije ter nekdanja evropska komisarka za promet. Opozorila je, da potrebuje energetika tudi medsektorsko povezovanje in da ne sme ostati v svojem mehurčku.

Bulčeva je uvodoma poudarila, da je »čas, v katerem se nahajamo (…), precej dinamičen. Soočamo se z enim večjim izzivom, ki se zgodi vsake nekaj 100 let. In ravno nas je naletela ta ‘sreča’, da se bomo morali soočati z resnimi podnebnimi izzivi in imeti pripravljene odgovore na njih, če želimo kot narodi, kot civilizacija tudi preživeti«.

Kot je opozorila nekdanja evropska komisarka za promet, se vse bolj povečuje verjetnost, da še v našem življenjskem obdobju pride do zasuka Mehiškega toka, ki zagotavlja, da imamo sezone.

»Zato je ključno vprašanje, ali smo pripravljeni. Če kdo, bodo energetiki tisti, ki bodo najbolj na udaru. In če kdo potrebuje jasen načrt za obvladovanje tudi kritične podnebne situacije, so to energetiki. Zato vas resnično vabim, da z vso svojo strokovnostjo in odgovornostjo gledate v obdobje naslednjih 30 let oziroma naslednjih 50 let in se vprašate, če dejansko pride do obdobja - nekateri celo govorijo ledene dobe -, ali smo na to pripravljeni,« je dejala.

Energetska unija mora polno zaživeti

»S tem v mislih dobi tudi energetika v EU povsem drugačen pomen. Zelo pomembno bo, da bo energetska unija polno živela, predvsem tudi zato, da se bo skupaj lahko dovolj hitro preoblikovala in zmanjšala človeški vpliv na hitrost dogajanja podnebnih sprememb, predvsem pa da bo znala ponuditi tudi rešitve, ki bodo ustrezale omenjenim spremembam,« je omenila Bulčeva.

Med pojasnjevanjem tega, zakaj se je EU že pred leti odločila za energetsko unijo, je Bulčeva dejala, ker je eden od razlogov za to dejstvo, da je EU največji uvoznik energije na svetu. EU tako porabi približno 350 milijard evrov na leto za to, da energijo uvozi.

Obenem ima EU zelo omejeno število virov, od kje pridobiva to energijo, zato je politično zelo izpostavljena. »Hkrati je pa energetika tudi še vedno največji onesnaževalec in največ prispeva k negativnim učinkom, ki jih sodobni svet nosi v odnosu do narave in do nas ljudi in življenja,« pravi Bulčeva.

Zato je po njenih besedah »pet dimenzij razvoja zelo vsebinsko pomembnih in vsaka država članica nosi v sebi globoko odgovornost, da najde najboljšo kombinacijo rešitev za to, da nagovori teh pet dimenzij razvoja«.

Prva dimenzija je varnost, solidarnost in zaupanje, druga je integracija (ne samo znotraj države, ampak predvsem mednarodna in evropska integracija), sledijo še energetska učinkovitost, razogljičenje in imeti odgovor na podnebne spremembe ter pospešena vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije.

»Ugotavljamo namreč, da nimamo ustreznih tehnologij, da bi lahko odgovorili na tako zahtevne izzive, kot so trenutno pred nami,« poudarja.

Številni potenciali za razvoj

Pri govoru o tehnoloških prebojnih možnostih, ki potrebujejo še dodatne investicije, je Bulčeva poudarila, da »se investicijska politika EU tako v smislu nepovratnih sredstev, mešanih mehanizmov, kot tudi ustvarjanja predvidljivih pogojev in atraktivnosti za angažiranje zasebnega kapitala, zelo pozitivno vzpostavlja«. Zato poziva tudi Slovenijo, »da bolj odločno posega po vseh razpoložljivih virih za to, da bo zmogla narediti to energetsko prenovo, ki je nujno potrebna«.

Sicer pa potenciali za razvoj zagotovo ležijo v OVE. »A tukaj ima vsaka država posebej svoj vir obnovljivih virov. EU je samo postavila okvire in cilje (in EU smo mi, ki smo soustvarjali te cilje in pogoje) in zdaj je na nas, da jih izvajamo. Vendar kombinacija zavisi od naravnih in ostalih gospodarskih možnosti posamezne države.«

Obenem smo »željni vseh različnih tehnologij, ki omogočajo dvosmerni pretok. Strateške smernice za to so dane, investicije v raziskavah in inovacijah so naravnane v to smer, rabimo pa čim več dobrih idej in rešitev,« ocenjuje Bulčeva.

Kot enega največjih izzivov je omenila ustrezne zalogovnike, »da lahko kompenzirajo napredvidljivo dinamiko OVE in zagotovijo stabilnost v energetskem sistemu in s tem naredijo obnovljive vire toliko bolj privlačne. Tukaj bo ogromno investicij in upam, da bo tudi slovensko gospodarstvo našlo svojo priložnost«.

Pomemben prispevek bodo tudi »nova dognanja v fiziki in nova spoznanja, kako sploh energijo iz prostora zajeti in jo narediti uporabno za ljudi. Tukaj bo po mojem mnenju v naslednjih 30 letih prišlo do zelo velikih premikov, tudi zaradi potreb, ki nam jih nalagajo vesoljske ambicije. Zato je prav, da tukaj držimo korak s časom«, je dejala Bulčeva.

Posebno področje so po njenih besedah tudi »novi viri za učinkovitejše izkoristke - od novih materialov do sistemskih rešitev. Hkrati pa je zelo pomembno tudi spodbujanje uporabnikov k spremembi v načinu obnašanja in s tem tudi večjo sprejemljivost za dinamične rešitve in OVE.«

Bulčeva je pozvala tudi k odgovornemu načrtovanju, kjer je obvezno sodelovanje stroke s politiko, ter k resnemu razmisleku o multimodalnosti.

Dobri nastavki za naprej

Nekdanja evropska komisarka za promet je bila sicer tudi kritična do ciljev za OVE oziroma stanja v Sloveniji, to pa zato, ker je po njenem mnenju še vedno »premajhna politična volja, politika nima prave vizije razvoja energetike, zato je zmeda pri investicijah in nekih močnejših partnerstvih, ki bi pomagala, da bi Slovenija imela neko stabilno in predvidljivo energetsko prihodnost. Preveč se politizirajo vsi eksistenčni stebri za uravnotežen družben razvoj, obenem je strokovnost v tem trenutku še vedno premalo vidna«.

Kljub temu je na podlagi celotne razprave v okviru En.odmeva 021 »dobila občutek, da je slovenski energetski sistem samozavesten, ima zavest, da je dobro pripravljen«, a »v okviru predvidljivega«.

»Energetika bo zelo zaznamovana z OVE in kako jih vključiti v energetske sisteme, ki kličejo po stabilnosti in zanesljivosti,« je razpravo povzela Bulčeva. Razprava je tudi pokazala na potrebo po inovacijah, novih oblikah zaračunavanja, obdavčitev, novih poslovnih modelih in digitalizaciji. »Tukaj bo potrebnega predvsem veliko novega, svežega znanja.«

Energetika bo zaznamovana tudi s »potrebo po vse bolj dinamičnih in distribuiranih sistemih. S potrebo po standardih, ki bi omogočali prilagodljivost glede na spremembe v vrednostnih mrežah. Z vse večjo diverzifikacijo, ki kliče po zelo intenzivnem sodelovanju, in to ne samo v okviru energetike, ampak v konceptu horizontalnega povezovanja na nivoju družbe. Močno pa bo zaznamovana tudi z dotrajanim distribucijskim sistemom, ki zahteva ogromne investicije, če hočemo moderne poslovne modele v resnici izvajati,« je še povzela.

Violeta Bulc je še ocenila, da so vse to »dobri elementi za nadaljnje pogovore in iskanje skupnih rešitev«.

Letošnji En.odmev 021 so podprle družbe Petrol, Plinovodi, GEN energija, HSE, Siemens, Elektro Ljubljana, SODO, Resalta in energetska borza BSP ter Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (SAEE) in Slovensko združenje za energetiko.