En.ekonomika & Industrija 019: Do 2030 bomo težko dobili kakšne nove večje energetske objekte
Datum: 21. november 2019
Avtor: Energetika.NET
Kategorija: Članki
Tema:
Električna energija
, Obnovljivi viri energije
, Promet
, Energetska politika
, Nove tehnologije
, Plini
Glede na vse ovire, s katerimi se energetski sektor sooča pri gradnjih novih objektov, »je leto 2030 jutri, in tudi če danes začnemo delati vse, kar je v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) in tudi česar ni notri, ni šans, da zgradimo karkoli do leta 2030«, je na današnji konferenci Energetike.NET in Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko (SAEE) En.ekonomika & Industrija 019, ki je bila tudi zaključna konferenca projekta IMEAS, opozoril Stojan Nikolić, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Mag. Andrej Ribič, predsednik uprave družbe Elektro Ljubljana, pa je ob tem poudaril, da so na področju umeščanja v prostor potrebne »drastične spremembe«, kajti posledice neizvedenih projektov bodo »ogromne«.

»Energetiki smo odgovorni za tranzicijo v nizkoogljično družbo in moramo - kot ambasadorji - s skupnim sodelovanjem to omogočiti, istočasno pa poskrbeti, da bo energije dovolj za vse potrebe v vseh segmentih, tako na področju industrije kot stavb,« je poudaril mag. Janez Grošelj, direktor področja energetike in okolja na Petrolu. Pojasnil je, da Petrol vlaga okoli 50 milijonov evrov letno v razvoj alternativnih rešitev na energetskem področju, zadnje čase pa so se začeli ukvarjati tudi s proizvodnjo, izključno iz obnovljivih virov energije (OVE).

Elektrifikacija prometa in toplote in hladu bo zahevala dodatnih 11 TWh elektrike

V Skupini GEN sicer po besedah Levičarja trdno verjamejo, da je do leta 2050 mogoče razogljičiti energetiko, vendar bo tu potrebno sprejeti pravilne odločitve. »NEPN in Energetski koncept Slovenije (EKS) - oba ključna strateška dokumenta, ki se danes snujeta - bosta morala prepoznati te izzive in pravilno odgovarjati nanje,« je poudaril Levičar in opozoril, da energetika brez vizije vlade ne bo mogla izvajati projektov.
Levičar je prav tako omenil, da se v vseh scenarijih Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) predvideva enormna rast jedrske energije - do leta 2050 med 100 in 500 odstotkov rasti glede na stanje v letu 2010. A medtem, ko je 500-odstotna rast jedrske energije »popolnoma nemogoča, se nekje vmes lahko najdemo. Kombinacija jedrske in OVE je zagotovo pravi odgovor na razogljičenje družbe, bo pa potreben nek širši konsenz«. Preberite tudi Danijel Levičar, GEN energija: Pomanjkanja električne energije si ne moremo privoščiti!
Cilji niso enostavni, a jih je mogoče doseči

Mag. Andrej Ribič, predsednik uprave družbe Elektro Ljubljana, je medtem omenil, da Slovenija cilja 25 % OVE do leta 2020 ne bo dosegla, naslednji cilj (do leta 2030) pa bo še težje uresničljiv. Spremembe, ki jih prinašajo e-mobilnost, več OVE itd., se bodo sicer v največji meri dogajale na področju distribucije. »Na take spremembe se lahko pripravimo, a to bo zahtevalo dodatna sredstva, za katera pa trenutno še nimamo zagotovoljenih virov,« je poudaril Ribič.
Ribič sicer pravi, da se spremembam ne moremo izogniti. »Pred 10 leti, ko se je začela e-mobilnost, smo bili vsi skeptični. Poglejte, kje smo danes. Vse evropske avtomobilske tovarne se pripravljajo na masovno proizvodnjo električnih vozil. Kar se tiče OVE, imamo danes sončne celice, ki dosegajo izkoristke okoli 20-21 %. Tehnologija tako hitro napreduje, da se bo ta odstotek dvignil. Tudi na področju hranilnikov električne energije se dogaja marsikaj. Če bomo pametni, lahko dosežemo cilje, a v praksi je malo strahu, da bomo to dosegli,« je opozoril Ribič. Poudaril je tudi, da bomo za dosego teh ciljev morali vlagati bistveno več v znanje.

»Ti cilji niso tako enostavni. Plinovodi smo sistemski operater prenosnega plinovodnega sistema. To pomeni, da te dejavnosti ne smemo izvajati, ker gre za tržno dejavnost, in lahko tako samo spodbujamo, pripravljamo projekte, intenziviramo razmišljanje v smeri, kako bo trg to lahko sprejel. Odziv trga pa je zelo vprašljiv. Vemo, da se bo trg zelo težko odzval, v začetni fazi so to zelo rizični projekti, ker je donos na vložena sredstva nepredvidljiv,« je dejal Eberlinc. Preberite tudi Marjan Eberlinc, Plinovodi: Slovenski energetiki poznamo cilj
Problematika umeščanja v prostor
Vsi govorci so sicer opozorili, da veliko skrb energetikom povzroča umeščanje energetskih projektov v prostor. To je po besedah Eberlinca »skoraj misija nemogoče, razen na obstoječih energetskih lokacijah v državi«.

Zato moramo po besedah Ribiča na področju umeščanja v prostor »narediti drastične spremembe, kajti energetika se ne načrtuje za kratko oddobje, vsi postopki so dolgoletni in posledice nenarejenih projektov se bodo čutile čez nekaj let/desetletij in te posledice bodo ogromne«.
»Zapiranje Premogovnika Velenje lahko stane 1-1,5 milijarde evrov. Če uspemo to dobro splanirati, nas bo to stalo manj,« je omenil Nikolić.
Kako torej naprej? Grošelj se je navezal na Hrvaško, kjer Petrol vlaga v projekte OVE. »Hrvati so naredili nekaj, kar pri nas manjka - spejeli so neko strategijo, kako bodo prišli v nizkoogljično družbo. Če je bila še nekaj let nazaj zgornja meja sprejemljivosti vetrnih elektrarn v omrežju okoli 400-500 MW, danes mirno govorijo o 1.000 MW, pojavlja se celo številka 1.500 MW. S sprejetjem strategije so pospešili to, da so se ljudje začeli aktivirati, predvsem so prinesli ogromno znanja na ta segment, imajo inštitucije, ki delujejo na področju OVE. Razlika med tem, da nekaj ni sprejemljivo in da je, je predvsem z znanju. Morda bi se morali s sosedo povezati pri doseganju skupnih ciljev, saj elektrika ne pozna meja,« je dejal.
Ribič pa je za konec še pozval k razumu in več dialoga med okoljevarstveniki in energetiki.
Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.