Pri letnici izstopa iz premoga gre »resda za politično odločitev«, vendar je treba vzeti v obzir realne okvirje, od cen emisijskih kuponov dalje, meni Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS). »Ekonomija obsega oziroma delovanja je neizprosna,« je z ozirom na predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) pripomnil Eberlinc, ki je sodeloval v četrtkovi razpravi v okviru spletnega dogodka na temo pravičnega energetskega prehoda. Spletni dogodek je potekal pod okriljem Montel Energetike.NET in Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) v okviru projekta DeCarb z naslovom ‘Socialni dialog o novi energetski mešanici: Energetski prehod Savinjsko-šaleške regije’.

Ne gre le za slovenski prehod v nizkoogljično družbo, temveč za globalni, je spomnil v nadaljevanju Eberlinc.

»Rešitve, ki bodo prilagojene novim razmeram, so kompleksne in bodo morale biti prilagojene tudi lokalnemu okolju,« je dodal.

Kot je izpostavil, moramo letnico izstopa določiti na podlagi »resnih presoj«, tako strokovnih kot političnih. 

Predvsem pa moramo narediti preklop v glavah. To je preobrazba, ki jo po njegovih navedbah zahteva energetska oskrba Slovenije. Najbolj boleč je izziv preobrazbe v nekaj novega, meni.

Ključni problem »dramatičnega« prehoda v Zasavju je bil namreč po njegovih besedah »problem preobrazbe, spreminjanja, razmišljanja in pristopov v nekaj novega«.

Z ozirom na izkušnje z zapiranjem rudnika Trbovlje-Hrastnik in Termoelektrarne Trbovlje Eberlinc meni, da moramo iskati rešitve, ki ne smejo biti »enostranske in prisluhniti socialnemu dialogu«.

Sam pa je optimističen, pravi. V Sloveniji imamo po njegovih navedbah dobro popotnico za v prihodnje. Poleg »izvrstno delujočega elektroenergetskega sistema«, tudi znanje in izkušnje v energetiki, izpostavlja. 

»Vse energetske družbe imajo svoje načrte. Problem leži v odločitvah, kako pristopiti do brezogljičnega cilja,« je pridal Eberlinc. 

Ni veliko alternativ, ki bi nadomestile TEŠ

Z ozirom na alternativne vire, ki bi nadomestili proizvodnjo iz TEŠ, je Eberlinc mnenja, da ni veliko alternativ, ki bi jih lahko uresničili do leta 2033, predvsem glede na razvojno fazo, ki jo terja investicijski projekt na področju energetike. Med nadomestnimi viri za proizvodnjo iz TEŠ je omenil hidroelektrarno Mokrice in manjšo proizvodnjo iz razpršenih virov. 

Obenem bo po njegovih navedbah težko najti primerne energetske lokacije. Edine možne so po njegovem mnenju v Brestanici, Trbovljah in predvsem v Šoštanju.

S podaljšanjem obratovanja krške nuklearke pa si lahko kupimo čas do končnih rešitev, je še dejal. 

Dejstvo je, da namenja Slovenija vse manj sredstev v raziskave in razvoj. Na ta račun se potencial v »nove zgodbe - tudi na področju energetike« - oži, pa je med razpravo pripomnil dr. Marko Jaklič z ljubljanske Ekonomske fakultete.

»Trpimo, da nismo naredili resne regionalizacije, v okviru katere bi tudi decentralizirali politiko,« izpostavlja. Zgodba v SAŠA regiji je npr. drugačna od osrednjeslovenske ali prekmurske zgodbe, opominja Jaklič in dodaja, da na lokalni ravni nimajo pravih »moči in vzodov« za spremembe na lokalnem nivoju. 

Tako kot Eberlinc je tudi Jaklič mnenja, da imamo Slovenci velike probleme z »odlaganjem starega«. 

Pogojevati letnico z možnostjo črpanja sredstev ni korektno

Osnovni predpogoj za oblikovanje zakona o zapiranju Premogovnika Velenje je določitev letnice izstopa iz premoga in ne obratno, je na nedavnem spletnem dogodku, prav tako v okviru projekta DeCarb, opozorila Tina Seršen z ministrstva za infrastrukturo (MzI). Namreč, če (teoretično) šele z NEPN 2024 določimo izstop iz premoga (ki pa določa le cilje 2030, ne dolgoročne) izgubimo sredstva iz sklada za pravičen prehod, izgubimo možnost pravočasnega ukrepanja v relaciji do zapiranja premogovnika (nova koncesija rabi letnico), izgubimo ukrepe predvidene s celovitostjo strategije (gospodarski steber, delovno-socialni steber). Prav tako ostanemo edini v EU brez odločitve o izstopu iz premoga, je takrat opozorila. 

A kot je med včerajšnjo razpravo izpostavila Karla Sitar, vodja urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje na velenjski občini, lahko Slovenija za prestrukturiranje premogovnih regij počrpa 235 milijonov evrov, kolikor ji je namenjeno iz sklada za pravičen prehod, ne glede na letnico izstopa iz premoga. 

»Zgolj govoriti o tem, da moramo sprejeti letnico 2033 za izstop iz premoga, sicer ne bo sredstev, ni korektno,« je pripomnila. 

Z ozirom na premogovno strategijo v velenjski občini obenem pogrešajo »realne in oprijemljive argumente, poleg okoljskih in ekonomskih«, zakaj da je letnica 2033 primerna. 

»Vedno je bil poudarek na slabem poslovanju TEŠ in okoljskih vidikih. Verjetno pa je bilo spregledanih vrsta drugih vidikov, kaj pomeni pravični prehod,« je opozorila Sitarjeva. 

»Želimo dva zakona. Enega o zapiranju Premogovnika Velenje in drugega o prestrukturiranju regije,« je izpostavila. Obenem je po njenih besedah utopično, da bi lahko rešili vse probleme z 235 milijoni evrov. 

Mestna občina Velenje ocenjuje potrebo po kumulativni vrednosti potrebnih investicij v obsegu 1,1 milijarde, pri čemer vidijo pomemben finančni vir znotraj podnebnega sklada. Ta sredstva bi lahko prelili nazaj v regijo, meni Sitarjeva. 

Letnico izhoda iz premoga moramo resda sprejeti, vendar ni nikjer zavedeno, kako ambiciozna mora ta biti, pa je dejal Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje (SPESS). Preberite še: Občina Velenje proti prehitremu zapiranju TEŠ in Premogovnika Velenje 

»Treba je doseči pravičen prehod na socialnem, okoljskem in energetskem področju,« je izpostavil. Lamot je sicer mnenja, da bo pravičen prehod težko doseči.

Po izračunih SPESS bo treba za prestrukturiranje Premogovnika Velenje nameniti do 100 milijonov evrov letno za prva leta zapiralnih del.

Zavedanje o zaprtju Premogovnika Velenje postaja dejstvo

»Ključni vlečni konj v naši regiji je pretežno izvozno usmerjena industrija, ki potrebuje za svoje delovanje zanesljivo in cenovno konkurenčno energijo,« dodaja Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice.

Ob tem dodaja, da visoka uvozna odvisnost, v kateri bi se lahko »hitro znašli«, za njih ni sprejemljiva, »saj predstavlja preveliko tveganje, predvsem za energetsko intenziven del industrije«. 

Zato je treba po njegovih navedbah čim prej sprejeti načrt za nadomestne proizvodne kapacitete. A bi bilo iluzorno,  pravi, če bi se pri iskanju rešitev preveč zanašali na obnovljive vire energije (OVE). »Za prehodno obdobje je treba zagotoviti nadomestne proizvodne kapacitete s konvencionalnimi energenti, ki bodo zadoščali naraščajočim potrebam po elektriki,« meni. 

Zavedanje o zaprtju Premogovnika Velenje postaja dejstvo, je še izpostavil. »V naši regiji se podjetniška miselnost v zadnjem obdobju prebuja in krepi. Ne strinjamo se z nekaterimi izjavami, da regija spi in čaka, da ji bo država nekaj podarila,« je opozoril Kotnik. 

Kot pravi, si v lokalnem okolju prizadevajo za prehod, vendar se po njegovih navedbah »nič ne zgodi čez noč in zahteva čas«. 

Ker pa je čas omejen, bi bilo treba stimulirati razvoj v panogah, ki imajo potencial hitre rasti, ustvarjajo višjo dodano vrednost in imajo obenem akumulirano znanje, je sklenil.