Družbena sprejemljivost vodikovih tehnologij: Projekt HYACINTH

Prijava

Zapomni si me

Pozabili geslo?
Registracija

OGLASNO SPOROČILO

Družbena sprejemljivost vodikovih tehnologij: Projekt HYACINTH

Datum: 08. maj 2017

Avtor: mag. Tadej Auer, RCVT

Kategorija: Članki

Tema: Električna energija , Promet , Nove tehnologije

Med alternativnimi tehnologijami za proizvodnjo nizkoogljične toplote in elektrike ter nadomeščanje pogonskih sistemov na osnovi fosilnih goriv narašča podpora za komercializacijo stanovanjskih gorivnoceličnih mikrokogeneratorjev in električnih vozil na vodikove gorivne celice. Stanovanjske gorivne celice imajo pred drugo nizkoogljično ogrevalno tehnologijo nekatere pomembne prednosti, z zniževanjem cene in z mehanizmi sofinanciranja njihovega nakupa in namestitve pa se tehnologija v več državah hitro približuje komercializaciji (Dodds idr., 2014, Ammermann idr., 2015).

Vodikovim gorivnoceličnim (HFC-) aplikacijam koristi pripravljenost družbe za uvedbo učinkovitejšega ogrevalnega in transportnega sistema, ali se bodo v družbi bolj uveljavile alternativne ali celo uveljavljene tehnologije na osnovi fosilnih goriv, vrednotene kot varnejše, cenejše, učinkovitejše in preprosteje nadzorovane (Dodds idr., 2014). Ob razvoju trgov tehnologije vodika in tehnologije gorivnih celic se bodo državljani različno odzvali na energetsko politiko in lokalno infrastrukturo, ki bosta vpeljani v njihovih državah. Končni uporabniki bodo tisti, ki bodo odločili o tem, ali gorivne celice ustrezajo njihovim potrebam.

Projekt Hyacinth, ki ga financira industrijsko združenje za gorivne celice in vodik (FCH-JU), v tem kontekstu prispeva k razumevanju razlik in podobnosti ter ozaveščenosti in odnosa družbe ter deležnikov do aplikacij na osnovi vodikovih gorivnih celic (HFC). Osnovni namen projekta Hyacinth je ocena ravni ozaveščenosti, razumevanja in sprejemljivosti HFC-tehnologij v širši družbi v različnih državah Evropske unije, kjer se je na trgu različno uveljavila in ima različno državno podporo. Projekt proučuje odnos družbe do hišnih gorivnih celic in električnih vozil na vodikove gorivne celice v Belgiji, Franciji, Nemčiji, na Norveškem, v Sloveniji, Španiji in Veliki Britaniji.

Raziskava

V letih 2015 in 2016 je bila zasnovana in izpeljana specifična večnacionalna raziskava, s katero je bila ovrednotena raven družbene ozaveščenosti, razumevanja in sprejemljivosti vodikovih tehnologij. Vprašalnik je vključeval vprašanja, ki jih je zasnovala raziskovalna skupina, in je deloma temeljil na opisnem modelu vzročnih povezav med elementi sprejemljivosti tehnologije, ki neposredno ter posredno vplivajo na sprejemljivost HFC (Huijts, Molin in Steg, 2012).

V spletni raziskavi so sodelovali nacionalno reprezentativni vzorci približno 1000 odraslih iz vsake države. V vzorce so bili vključeni člani spletnega portala, ki so se strinjali s sodelovanjem v spletni tržni in družbeni raziskavi. Vzorci so bili v vsaki državi reprezentativni po starostnih in spolnih skupinah ter precej enakomerno porazdeljeni po regijah in izobrazbi.

Glavni rezultati

Tehnologija vodika in gorivnih celic

Rezultati študije kažejo, da raven ozaveščenosti družbe o vodiku in gorivnih celicah v kontekstu proizvodnje energije med sedmimi vključenimi državami variira. Več kot 40 % respondentov je odgovorilo, da so že slišali o HFC-tehnologijah v kontekstu proizvodnje energije. Raven družbene ozaveščenosti je višja v Nemčiji in na Norveškem (50 %) in nižja v Španiji (29 %). Le 6 % respondentov je odgovorilo, da so s tehnologijo dobro seznanjeni.
Evropsko javno mnenje je do HFC-tehnologij kot potencialne rešitve energetskih in okoljskih izzivov nevtralno do pozitivno. Podatki kažejo, da jih skoraj 57 % ocenjuje HFC kot dobro ali zelo dobro rešitev energetskih izzivov. Med sedmimi državami so majhne, a pomembne razlike v začetni oceni HFC-tehnologij.

Stanovanjske gorivnocelične enote (mSPTE)

Slika 2. Globalna ocena mSPTE v sedmih državah (% respondentov, kot zelo slabo-zelo dobro možnost)

Poznavanje stanovanjskih gorivnoceličnih enot je v vseh proučevanih državah pomembno manjše od splošnega poznavanja HFC. Za to aplikacijo je slišalo le 25 % respondentov. Delež sega od 32 % respondentov v Nemčiji do 20 % respondentov na Norveškem.
Različno mero zanimanja za to tehnologijo je izrazilo več kot 60 % sodelujočih, 54 % jih je poročalo o tem, da jih navdaja z upanjem (upanje, zaskrbljenost in odpor se nanašajo na zaznavo tveganja), 15 % jih je poročalo o tem, da jih tehnologija nekoliko ali zelo skrbi, 11 % jih je do te tehnologije čutilo odpor. V odnosu do stanovanjskih HFC so med državami majhne, a pomembne razlike. Srednji interes je v Španiji in Sloveniji nekoliko večji kot v Belgiji.
Pri oceni posledic stanovanjskih gorivnih celic so bili kot najbolj pozitivne posledice ocenjeni predlogi, da bodo stanovanjske HFC: »zmanjšale stroške proizvodnje energije«, »zmanjšale izpuste CO₂« in »zmanjšale potrebo po nakupu elektrike pri energetskem podjetju«. »Potrebe po hišnem prostoru« in »potencialna tveganja« so bili v povprečju ocenjeni kot nepomembne posledice. »Začetni investicijski izdatki« so bili ocenjeni kot negativna posledica.
Na splošno so respondenti pozitivno ocenili stanovanjske HFC, 60 % respondentov je tehnologijo ocenilo kot dober ali zelo dober električni in ogrevalni sistem.
Sprejemljivost je večja v Nemčiji, Španiji in Sloveniji (71 % v treh državah) in nižja v Franciji (55 %), na Norveškem (58 %), v Belgiji (60 %) in v Veliki Britaniji (60 %).
Respondenti so na splošno bolj naklonjeni HFC, kot klasičnim grelnikom, so pa tudi bolj naklonjeni obnovljivim sistemom, zlasti solarnotermalnim, kot HFC.
Podpora javnemu financiranju je v sedmih proučevanih državah na splošno visoka in presega osebno sprejemljivost. Več kot 7 respondentov od 10 podpira zagotovitev subvencij za domače HFC.
Cena gorivne celice je najpomembnejši razlog, zaradi katerega se ne bi odločili za namestitev na domu (73 % respondentov), njej pa sledi mnenje o nedozorelosti tehnologije (45 %). Drugi navedeni vzroki so nelastništvo stanovanja, že nameščeni drugi električni in toplotni sistemi, primernost za različne vrste domov, varnost in pomanjkanje informacij.

Električna vozila na vodikove gorivne celice (FCEV)

Slika 3. Globalna ocena FCEV v sedmih državah (% respondentov, kot zelo slabo-zelo dobro možnost)

FCEV so javnosti bolj znana kot stanovanjske HFC. Za FCEV je slišalo 45 % respondentov, 15 % respondentov pa vsaj nekaj ve o gorivnoceličnih osebnih vozilih. Med državami so pomembne razlike. Poznavanje FCEV je večje na Norveškem in v Nemčiji (osebna vozila ali avtobusi).
Pozitivno so bili ocenjeni predlogi, da bodo FCEV: »zmanjšala potrebe po nafti«, »imela manjši izpust CO₂ od konvencionalnih osebnih vozil« in »ceno vodika« (79 %). »Doseg« in »varnost« sta bila na splošno ocenjena kot nepomembni posledici. »Potreba po novi infrastrukturi« in »cena materiala gorivnih celic« sta bili ocenjeni kot negativni posledici.
Respondenti so bolj naklonjeni FCEV kot konvencionalnim osebnim vozilom ter vozilom na stisnjen ali utekočinjen naravni plin, toda baterijskim električnim vozilom (baterijski in kombinirani s fosilnimi gorivi) dajejo prednost pred FCEV. Med državami so pomembne razlike v odnosu do alternativnih vozil. V Nemčiji je odstotek respondentov, ki električna vozila ocenjujejo kot slabšo možnost od FCEV-osebnih vozil, večji od odstotka respondentov, ki imajo električna vozila za boljšo možnost.
Skoraj 80 % respondentov bi konvencionalne avtobuse rajši zamenjalo za avtobuse na vodikove gorivne celice.
Z oskrbovalno postajo z vodikom v domačem kraju je seznanjeno manj kot 5 % respondentov. Po mnenju povprečnega respondenta prinaša oskrbovalna postaja z vodikom več koristi kot stroškov. Respondenti na splošno podpirajo odpiranje oskrbovalnih postaj z vodikom.

Model družbene sprejemljivosti HFC-aplikacij

Na sprejemljivost stanovanjskih HFC in FCEV vplivajo tudi številne druge neodvisne spremenljivke. Na družbeno sprejemljivost obeh aplikacij vpliva globalni odnos do njiju, na katerega vplivajo seznanjenost, pozitivna čustva, negativna čustva, dojemanje koristi in stroškov ter preferenca za alternativne tehnologije. S sprejemljivostjo stanovanjskih HFC in FCEV so najmočneje povezana pozitivna čustva. Zaznane koristi močneje vplivajo na sprejemljivost domačih gorivnih celic, preferenca za alternativne tehnologije (konvencionalna vozila) pa močneje vplivajo (čeprav negativno) na sprejemljivost osebnih vozil na vodikove gorivne celice. Zaupanje, protehnološka prepričanja in okoljevarstvena samoidentifikacija vplivajo na sprejemljivost stanovanjskih HFC-enot in FCEV pozitivno, toda neizrazito.

Mlajši respondenti so višje vrednosti izbirali pri nekaterih spremenljivkah, starejši respondenti pa pri drugih. Raven izobrazbe, velikost stanovanja in prihodek so bili pozitivno povezani s skoraj polovico proučevanih spremenljivk. Na splošno so bili HFC-aplikacijam najbolj naklonjeni moški, ki imajo univerzitetno izobrazbo, živijo v mestih z več kot milijon prebivalcev ter jim dohodek omogoča udobno življenje.

Sklepi

Rezultati te transnacionalne raziskave bodo prispevali k razumevanju družbene sprejemljivosti vodikovih in gorivnoceličnih tehnologij. Ob razvoju trgov tehnologije vodika in tehnologije gorivnih celic bo na uspeh vodikovih gorivnih celic v stanovanjskem in prometnem sektorju verjetno vplivala njihova sprejemljivost za družbo in potrošnike. Prihodnje raziskave bodo zagotovile podatke za proučitev trendov družbene sprejemljivosti HFC in poskušale dokumentirati in razložiti nekatere ugotovitve te študije.

Med proučevanimi državami še ni močnih sporočil o preselitvi HFC-tehnologij iz niš v večinske sektorje oskrbe z gorivom, mobilnosti, ogrevanja ali oskrbe z električno energijo. Zaznave deležnikov o tem vidiku so med državami različne: pričakovanja so delno povezana z različno stopnjo državnega investiranja v raziskovalno-razvojne programe; pri tem sta si na nasprotnih polih Nemčija in Španija.

Razvojni center za vodikove tehnologije pripravlja na Gospodarski zbornici Slovenije v ponedeljek, 22. maja, brezplačni dogodek 'Družbena sprejemljivost vodikovih tehnologij'. Dogodek je brezplačen, število mest pa omejeno. Prijavite se še ZDAJ!

Na splošno so intervjuvani deležniki izrazili močno podporo HFC-tehnologijam, kot glavne in med seboj povezane ovire pa so prepoznali stroške in omejeno regulativno, politično in komercialno podporo. Deležniki so prepoznali koristi HFC-tehnologij, so pa ocenili, da se bodo izrazile šele srednje- do dolgoročno.

Kljub temu so prepoznali tudi nekatere uresničljive kratkoročne nišne koristi, zlasti v zvezi z neprekinjeno in pomožno električno oskrbo, in naprave z visoko porabo, npr. viličarje in težka tovorna vozila. Poleg tega menijo, da pomanjkanje družbene podpore ne bo večja težava, če bo podprt razvoj okvirnih pogojev za tehnologije.

mag. Tadej Auer, direktor Razvojnega centra za vodikove tehnologije, partner projekta Hyacinth, FCH JU
* Za več informacij o rezultatih raziskave prenesite celotno poročilo, dostopno na spletišču hyacinthproject.eu/

Ta prispevek je na voljo tudi v angleškem jeziku.

OGLASNO SPOROČILO