En.management 009

En.seminar Učinkovito z energijo 009: Z minimalnimi vlaganji do maksimalnih učinkov

Kot je uvodoma povedal direktor Energetike.NET se konkurenčnost podjetij kaže predvsem v hitrosti in načinu spopadanja z izzivi. »En izmed njih je tudi vsako leto dražja energija.« Pri tem večina slovenskih podjetij še vedno čaka in energijo dojema zgolj kot fiksni strošek zanemarljivega pomena za poslovanje podjetja, druga pa v tem istem pojavu vidijo prihajajoči trend, na katerem bodo v prihodnje gradila svoje konkurenčne prednosti. Udeležence je nagovoril tudi mag. Janez Kopač, generalni direktor Direktorata za energijo na gospodarskem ministrstvu, ki pravi, da se Slovenija pomena energetske učinkovitosti zaveda, če ne zaradi lastne ozaveščenosti pa zato, ker nas v to sili EU, ki ima na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) zelo ambiciozne cilje. Te pa ima tudi Irska, ki je učinkovito rabo energije postavila na prvo mesto, je udeležencem pojasnil Richard Hadfield iz National Standards Authority Ireland.

Kljub temu da je energija vsako leto dražja, še vedno ni ključni parameter zaradi katerega bi se podjetja odločala za vlaganja v energetsko učinkovitost, je v okviru prve plenarne sekcije z naslovom "Energetski management – naslednja najboljša priložnost za investicije"  poudaril mag. Tomaž Fatur, predsednik uprave podjetja Solvera Lynx, ki je spregovoril o energetskem menedžmentu, pravilnem pristopanju in posledičnih koristih za podjetje. Za uspešno izvajanje energetskega menedžmenta so po njegovih navedbah ključni trije parametri: tehnika, organizacija in ljudje, pri čemer se v Sloveniji najbolj zatakne pri sami organizaciji. Proces energetskega menedžmenta je po Faturjevih besedah dinamičen proces; za učinkovit pristop pa je značilen razvoj tako imenovane energetsko učinkovite kulture. Beseda je tekla tudi o standardu za energetski menedžment EN 1600, ki je v Sloveniji začel veljati 1. oktobra, pri čemer je standard primeren za večja podjetja, teh pa je po Faturjevih besedah v Sloveniji okoli 100; Richard Hadfield pa je spregovoril tudi o prvem energetskem standardu, ki so ga na Irskem sprejeli leta 2001. Ob tem je poudaril, da sam nadzor nad porabo energije ne bo prinesel veliko prihranka. »Ljudje pogosto mislijo, da delajo spremembe, vendar se pri tem ne dotaknejo jedra.«

V krizi je najboljša investicija v učinkovito rabo energije

Prednost energije je tudi ta, da jo je mogoče izkoristiti učinkovito, za kar pa ni potrebno vložiti veliko sredstev, se je glasila osrednja misel druge plenarne sekcije »Posnemanje zaželeno – kako si (lahko) podjetja zagotovijo napredek«. Tako Silvo Balant, vodja oddelka energetika v Revozu kot dr. Bojan Pahor, svetovalec predsednika uprave v družbi Perutnina Ptuj sta poudarila, da so maksimalni učinki mogoči tudi z minimalnimi vložki. V Perutnini Ptuj so aktivno vstopili v izvajanje energetskega menedžmenta, ki ga financirajo z amortizacijo, krediti in dobički, energetski stroški pa sicer predstavljajo dobre štiri odstotke skupnih stroškov. V družbi so danes v fazi oblikovanja ekipe za energetsko upravljanje, ki bo pripravila še en energetski pregled, po besedah Pahorja pa pri tem brez pomoči zunanjih partnerjev ne bo šlo. Kot je poudaril na seminarju, bodo pasivni in aktivni ukrepi Perutnini Ptuj zagotavljali, da bo energetsko učinkovita. Poleg izkoriščanja sončne energije, vidijo v prihodnosti tudi priložnost v absorbcijskem hlajenju in geotermalni energiji.

Kot je povedal Vilnis Vesma, direktor Degree Days Direct in urednik Energy Management Register, pogosto tudi ne vemo, da gre kaj narobe, zato je potrebno porabo energije meriti. A to ni dovolj. Kot je poudaril, moramo tudi vedeti, koliko energije dejansko potrebujemo ter zato meriti stvari, ki povzročajo spremembo porabe, kot na primer vreme in dnevna svetloba.

Ali so investicije v URE dobra naložba, pa je včeraj skušala odgovoriti mag. Blaženka Pospiš Perpar iz blejskega podjetja EL-TEC Mulej. Pozitivni ekonomski učinki vlaganj v URE se pokažejo na dolgi rok, pravi, širše pa je za uspeh potrebno tudi sodelovanje tistih, ki jim tovrstna vlaganja v končni fazi prinašajo prednosti prek nepovratnih sredstev, kreditiranja s subvencionirano obrestno mero in podobno.

Inovacije so za podjetje nuja

Je na popoldanski okrogli mizi z naslovom "Kako inovacije v energetiki prispevajo h konkurenčni prednosti?" poudaril Janez Šmid, tehnični direktor Iskra MIS Inovacije. Pri tem brez znanja, interdisciplinarnosti in povezovanja do novih rešitev ni mogoče priti, dodaja mag. Tomaž Fatur predsednik uprave podjetja Solvera Lynx. Vendar je pretirano povezovanje tudi škodljivo, pravi, saj lahko zavira razvojno komponento. Šmid je sicer mnenja, da se v Sloveniji premalo povezujemo. »Očitno ne znamo najti skupnih koristi.«

Kajetan Bajt iz podjetja Dr. Nemo trdi, da je vrhunskost v preprostih stvareh. »Učiti se je potrebno iz preteklih dognanj in na njih graditi nove ideje.« Pri tem Bajt na vprašanje, kako do inovacije, odgovarja, da bi morali najprej ločiti strokovno in finančno sfero. Finančnik po njegovih navedbah ne razume, kaj inovacija je, temveč zna prodajati samo to, kar se že dobro prodaja. »Uvesti bi morali skupino modrih, ki bi bili inovativno nagnjeni (energetiki, strojniki, …), in ki bi lahko vplivali na finančnike. Po njegovem uspešno sodelovanje, katerega rezultat je inovacija, vključuje manjšo skupino z jasnimi interesi, načrti in čistimi kartami.

Seminar je sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor.


Seminar podpira Veleposlaništvo Švedske v Ljubljani.

 
Projekt je delno financiralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v sodelovanju z  Javno agencijo za tehnološki razvoj.

Foto utrinki