En.management 007

Dejstvo je, da je večji del emisij toplogrednih plinov – v Sloveniji kar 80 % v letu 2005 - mogoče pripisati porabi energije. Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije so tako bistveni pri izpolnjevanju kjotskih zahtev in zmanjšanju naraščajoče odvisnosti Evrope od uvoza energije, ki bi lahko leta 2030 dosegel tudi 70 %.

Spomnimo na cilje, ki si jih je zastavila EU, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije CO2 za 20 %, povečala energetsko učinkovitost in delež obnovljivih virov energije (OVE) v energetski bilanci – prav tako za 20 %, konkretno za Slovenijo naj bi ta delež znašal še več. Tisti instrument, ki resnično lahko hkrati zagotovi večjo varnost, okoljske koristi in gospodarske prednosti, pa je energetska učinkovitost. To je področje, pri katerem je moč prihraniti veliko energije in kateremu posveča Evropska komisija posebno pozornost. Ob upoštevanju, da trenutno primanjkljaj v trgovinski bilanci energije znaša 225 mrd €, morajo prihranki energije imeti neposreden pozitiven vpliv na gospodarstvo. Evropska komisija si prizadeva za uveljavitev akcijskega načrta za energetsko učinkovitost ter pripravo novih pravil in standardov. Do sredine novembra letos naj bi Komisija sprejela tudi Strateški načrt za energetske tehnologije. Tehnologija bo igrala ključno vlogo pri doseganju ciljev nove energetske politike za Evropo, zato bo Komisija med letoma 2007 in 2013 vsako leto investirala okoli 1 mrd € v raziskave in inovacije na področju energetskih tehnologij.

„Slovenija potrebuje projekte učinkovite rabe in obnovljivih virov energije”

Pri izvedbi projektov OVE in URE pa je pomembna tudi vloga slovenskih združenj za inženiring, je poudaril direktor Združenja za inženiring pri GZS ter predsedujoči konferenci mag. Vekoslav Korošec. Po njegovih besedah morajo storitve svetovalnih inženiringov zajemati vse od idejne zasnove pa do obratovanja objekta, torej pripravo same idejne zasnove, študije izvedljivosti, pomoč pri pripravi vlog za financiranje projektov, vključujoč pridobivanje sredstev iz EU skladov, nadalje izdelavo razpisne in projektne dokumentacije, nadzor nad izgradnjo, tehnični prevzem, pa šolanje kadrov ... »Okoljski projekti in projekti učinkovite rabe energije predstavljajo odlično priložnost in motivacijo za vse udeležence v procesu izgradnje in obratovanja objektov,« je poudaril mag. Korošec.

„Do leta 2016 bodo države članice kumulativno prihranile 9 % energije”

Mag. Hinko Šolinc z Ministrstva za okolje in prostor je v svojem nagovoru izpostavil pomen URE v industriji in storitvenem sektorju. Spomnil je na zaveze EU, pri čemer pa cilji pri zniževanju toplogrednih plinov (TGP) ter povečevanju URE in deleža OVE verjetno ne bodo ostali le na 20 %. Tudi delež biogoriv bo moral dosegati najmanj 10 %. Spomnil je, da bodo cilji na področju OVE za posamezne države članice določeni naknadno, trenutno pa konkretnejših podatkov EU ne želi izdati. Osnutek direktive o OVE bo sicer predstavljen 4. decembra letos. Na področju URE je bil že oktobra lani predstavljen Akcijski načrt za energetsko učinkovitost EU. Na tem mestu Komisija poudarja, da če bi vse države članice dosledno izvajale direktive s področja URE, poraba energije v EU ne bi naraščala tako kot trenutno narašča. Sicer pa je Slovenija med državami članicami, kjer je poraba v največjem porastu. Poraba in emisije TGP pa nenadzorovano naraščajo tudi v prometnem sektorju, je omenil. To je tudi naslednje področje, ki ga bo podrobneje obravnavala Komisija. Obravnavala pa bo tudi odnos ljudi do energije, čemur je bilo do sedaj prav tako dane premalo pozornosti, je povedal mag. Šolinc. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost na nacionalni ravni bo EU dostavljen z zamudo; v oktobru bo šele obravnavan na Vladi RS.

Spodbujanje aktivnosti OVE in URE z energetskimi koncepti

Lokalni energetski koncept je, po besedah Aleša Šavra iz podjetja Eco Consulting, koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov bodoče oskrbe z energijo, vključuje tudi ukrepe URE, soproizvodnjo toplote in električne energije in izrabo OVE. Občine morajo energetske koncepte pripraviti, ker to določa Energetski zakon, v nasprotnem jim grozi denarna kazen. Tudi Šaver je izpostavil pomen merjenja, s pomočjo katerega si občine zadajo konkretne cilje. Koncept naj se ne bi ukvarjal z industrijo, pač pa predvsem z občinskimi stavbami. „Povprečno energijsko število vseh osnovnih šol in vrtcev za obdobje 2015-2017 ne bo presegalo 100 kWh/m2/leto,” je primer cilja, ki si ga lahko zada posamezna občina. Povprečje v letu 2006 je sicer znašalo kar 200 kWh/m2/leto, je povedal Šaver. V Eco Consultingu priporočajo občinam tudi, da skušajo glede na danosti na svojem območju izkoristiti vire energije. Navadno gre pri tem za mikro sisteme.

„Z načrtovanjem stavb je treba začeti takoj”

Vsak posameznik lahko zelo veliko prispeva k varčni rabi energije, še več pa lahko prispevajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zasnovo stavb, je poudaril prof. dr. Sašo Medved z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Vse evropske države, med njimi tudi Slovenija, presegajo razpoložljiv prostor za faktor 2, skoraj polovico tega prostora pa porabimo za oskrbo z energijo in asimilacijo CO2. Pri snovanju stavb moramo tako poskrbeti za energetsko učinkovitost, je dejal prof. dr. Medved. Medtem ko je povprečje porabe energije v stavbah 200 kWh/m2/leto, pa poraba denimo v pasivnih hišah znaša 15 kWh/m2/leto, poznamo pa tudi že hiše z ničelno porabo, je nanizal. Najbolj problematičen je seveda obstoječi stanovanjski fond, medtem ko bi vse nove stavbe lahko bile energetsko varčne. Vendar pa je treba s pravilnim načrtovanjem stavb začeti takoj, je še poudaril govornik.

Do prihrankov energije z energetskim managementom

O izkušnjah pri uvajanju URE in OVE v EU je spregovoril Ronald Vermeeren iz SenterNovem, Nizozemska. Izpostavil je, da so spodbujevalni dejavniki energetske politike visoke cene nafte in plina ter dejstvi, da uvozna odvisnost EU strmo narašča in da na klimatske spremembe močno vplivajo emisije CO2, ki pa po večini izvirajo iz energetskega sektorja. V letu 2050 naj bi tako imeli vsaj 30 % obnovljive energije in 30 % manj emisij. Podjetja, ki že danes investirajo v energetsko učinkovite tehnologije, bodo na ta račun dosegala višje dobičke, je poudaril. Za večji uspeh projektov URE pa je pomembno sodelovanje na vseh ravneh; med podjetji in ministrstvi ter drugimi združenji. V načrt za dvig URE mora podjetje vključiti tudi okolje, v katerem deluje, dobavitelje in stranke na drugi strani. Izpostavil je pomen monitoringa, kajti „česar ne merimo, tega ne moremo nadzorovati”. Na tem mestu velja omeniti, da se v okviru CEN/CENELC-a, evropskega standardazicijskega urada, pripravlja standard za energetski management, ki naj bi bil izpeljanka okoljskega standarda ISO 14001, v veljavo pa naj bi stopil do leta 2010.

„Ciljno spremljanje porabe energije za postavitev nadaljnjih ciljev”

Mag. Tomaž Fatur, vodja Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan je spregovoril o izkušnjah z uvajanjem energetskega managementa in monitoring sistema. Kot zanimivost je navedel, da 120 podjetij v Sloveniji porabi okoli 80 % vse porabljene energije v industriji. Energetska intenzivnost v Sloveniji sicer pada, še vedno pa imamo precej visoko energetsko intenzivnost v industriji. Nujni za podjetja so po njegovem mnenju energetski pregledi, za sam energetski management pa lahko podjetja uporabijo podobne pristope kot pri že znanih okoljskih standardih, je dejal mag. Fatur. Za uvajanje energetskega managementa pa je nujno potreben načrt; šele z dobrim načrtom je možno tudi spremljanje rezultatov in na podlagi tega postavljanje ciljev. Ciljno spremljanje porabe energije je spremljanje energetskih kazalcev in primerjanje slednjih je osnova za začetek samega načrtovanja, je poudaril. Za podjetja je zagotovo zanimiva tudi v ključitev v program GreenLight in/ali program MotorChallenge, je dejal in dodal še, da se bo spomladi 2008 pričela izvedba izobraževalnega programa za energetske managerje.