Trgovanje z emisijami 2005

Podjetja naj spremljajo trgovanje

Takoj v uvodni predstavitvi je soorganizatorka srečanja in moderatorka mag. Aleksandra Murks iz Taluma predstavnike podjetij opozorila, naj budno spremljajo trgovanje z emisijami. Pri tem je dejala, da se cena kuponov giblje okoli 14 eurov, rekordna cena pa je 4. aprila letos presegla 17 eurov za kupon oz. tono CO2 ( že dan po seminarju je cena dosegla novo rekordno raven). Po trenutnih podatkih je bilo razdeljenih 26.275.969 emisijskih kuponov, od tega 70 odstotkov v energetiko, 30 odstotkov pa v industrijo. Register za izvajanje transakcije kuponov še ne deluje, slovenski register pa naj bi začel delovati do poletja. Do 30. junija 2006 morajo države oddati nacionalne načrte za naslednje obdobje trgovanja, leta 2007 pa mora vsaka država oddati poročilo o količini kuponov. Veliko vprašanj se postavlja tudi glede ZDA. V obdobje 2008-2012 ZDA sicer ne bodo vključene, verjetno pa bodo uvedle svoj sistem za doseganje ciljev kjota.

Podjetja naj izvajajo monitoring

Že v sledeči predstavitvi je predstavnica Evropske komisije Madeleine Infeldt poudarila, da je trgovanje z emisijami dober instrument Kjotskega protokola, saj omogoča zadostitev kjotu pri nižjih stroških in dodala, da po študijah shema trgovanja predvideva prihranek evropskemu gospodarstvu v višini 3 mrd eurov, ključnega pomena pa je tudi povezovanje držav, ki ga omogoča sistem. Trgovanje se je pričelo 1. januarja letos, kar pomeni, da so upravljalci naprav obvezani kontrolirati in nadzorovati emisije, od takrat so tudi vsi upravljalci udeleženci trga z emisijami, pomembno pa je tudi, da pretehtajo, ali se jim bolj izplača investirati v novo tehnologijo in zmanjšati onesnaževanje ali pa se jim bolj izplača trgovanje s kuponi. Infeldtova je postregla tudi z nekaj podatki, in sicer da v 25 državah članicah EU shema pokriva 45 odstotkov emisij karbonovega dioksida in 12.000 operaterjev. V obdobju 2005-2007 bo tako razdeljenih približno 6 milijard dovolilnic, katerih predvidena skupna vrednost je približno 84 milijard eurov. Povedala je še, da trg sicer še ni popolnoma liberaliziran in da imajo nekateri akterji velik vpliv na višino cene dovolilnic. Trgovalna shema je nova in udeleženci se bodo morali navkljub morebitnim slabostim nanjo še privaditi, je povedala Infeldtova ter dodala, da je komisija prepričana, da pravil trgovanja sedaj ne sme več spreminjati.

Podjetja naj se vključijo v trgovalno shemo

V naslednjem predavanju je Anders Skogen iz norveškega Point Carbona dejal, da bi tudi sami kot aktivni subjekt oz. posrednik, ki se ukvarja z analizami, novicami, tržnim obveščanjem in napovedovanjem na trgu z emisijami, v sistemu trgovanja radi videli več nastopajočih predstavnikov z območja južne in vzhodne Evrope, torej tudi iz Slovenije. Na grafu je prikazal delež posameznih držav v trgovalni shemi, pri izstopata Nemčija in Poljska, Slovenija pa se nahaja na spodnjem delu lestvice. Prikazal je tudi, da sta proizvodnja energije in proizvodnja emisij zelo povezani; npr. leta 2003 je bilo v energetiki proizvedenih 68 odstotkov vseh emisij. Ključni dejavniki emisijskega trga so vreme, cene emisijskih kuponov, goriv ter gospodarska rast. Skogen je omenil tudi, da premog povzroča veliko več emisij kot plin, katerega poraba za proizvodnjo elektrike bo v prihodnje naraščala.

Za trgovanje z emisijami je potrebno razumevanje

James Atkins, ki je predstavil obvladovanje tveganj na trgu emisij, prihaja iz podjetja Vertis Environmental Finance. Poudaril je, da je za vodenje posla v sistemu ključnega pomena razumevanje delovanja samega sistema. Potrebno je razumeti določen problem, šele temu lahko sledi obvladovanje tega problema. Pri tem je soglašal s tem, da je upravljalcu naprave običajno težko že v mesecu aprilu vedeti, kolikšna bo njegova proizvodnja do konca leta, zato je poudaril pomen priprave različnih scenarijev. Udeležence je povprašal, koliko jih je pobrskalo po spletu, da bi prišlo do informacij glede trgovanja in ker je bil odziv ničen , je opozoril, da se podjetja lahko veliko zadev lotijo že sedaj. Njegova sklepna misel je bila, da je najboljši način za zniževanje tveganja na trgu trgovanje po malem in pogosto.

Neurejena davčna zakonodaja in računovodstvo

Lucijan Klemenčič, predstavnik družbe PricewaterhouseCoopers je dejal, da v državah EU skorajda ni navodil za obračun davkov s področja emisijskih kuponov, poleg tega se mnenja računovodskih in davčnih strokovnjakov še vedno precej razlikujejo. Zaradi negotovosti marsikje sledijo mednarodnim standardom računovodskega poročanja (MSRP), ni pa enotna niti opredelitev z vidika DDV, kjer je pričakovano poenotenje prakse. Trenutno tudi ni znano, ali bo povečanje cen kuponov, ki veljajo za neopredmetena dolgoročna sredstva, vplivalo na poslovni izid. V primeru, da je porabljenih isto število kuponov kot jih je bilo brezplačno pridobljenih, vrednost kuponov pa se poveča, ima to lahko vpliv na poslovni izid, je dejal. Poleg tega je potrebno ugotoviti, ali gre za dobavo blaga ali storitev, in če gre za storitev, kakšne vrste je. Postavlja se tudi vprašanje glede vračila DDV, pri čemer je Klemenčič navedel primer, ko bi slovenska družba kupila emisijske kupone v drugi državi članici, kjer bi se promet obdavčil z DDV. Za vračilo DDV bi zato morala vložiti zahtevek, kar pa je zamuden in drag postopek. Cilj sistema je, da se čimbolj pospeši trgovanje z emisijami, zato se bo predvidoma tudi z davčnega vidika trgovanje poenostavilo.

Z dejstvom, ki ga je navedel Klemenčič - t.j. da se zaradi nejasnih zakonov in računovodstva v sistemu pojavljajo težave, pa se je strinjal tudi Seb Walhain iz nizozemskega Fortis Bank-a in dodal, da imajo podjetja veliko dela tudi z administracijo. Po njegovih besedah bo v prihodnjih nekaj letih trg še precej omejen, pri čemer sam verjame, da bodo izpolnili določene zahteve EU, ni pa nujno, da bodo dosegli tudi zastavljene cilje.

Znižanje emisij ob rasti porabe energije?

Boštjan Bandelj iz holdinga Slovenskih elektrarn je spomnil na sprejetje Kjotskega protokola, katerega cilj je znižanje emitiranih emisij, pri čemer naj bi bilo zniževanje postopno in ekonomsko učinkovito. Navedel je možno izbiro med opcijami: prodaja CO₂ emisijskih dovolilnic na trgu in obratovati manj, investirati v učinkovito opremo in kupiti CO₂ emisijske dovolilnice na trgu ter proizvajati več. Dejal je, da interes za trgovanje obstaja, vendar pa imata določen vpliv pri tem tudi nedelovanje nacionalnih registrov in kreditno tveganje. Pozornost je usmeril tudi k ciljem HSE, ki želi postati aktivni udeleženec trgovalne sheme, njihova prednost pa naj bi bila predvsem že vzpostavljene trgovalne poti. Tudi on se je strinjal, da je korelacija cen električne energije in emisijskih dovolilnic močna in dodal, da na višino cene dovolilnic med drugim vpliva tudi cena nafte. V prezentaciji je večkrat zastavil vprašanje, kako znižati količino emisij, medtem ko poraba električne energije stalno narašča in zaključil s tem, da bo trgovalna shema vplivala na rast električne energije. Posebej je opozoril tudi na nelojalno konkurenco, saj bodo lahko cene električne energije iz držav, ki niso vključene v trgovalno shemo precej nižje od cen proizvajalcev, ki so vključeni v shemo.

2. možnost sodelovanja v trgovalni shemi - dražbe

Nazadnje je Ronald Gjurkowitsch iz podjetja EXAA, Energy Exchange, Austria , predstavil tudi alternativo bilateralnemu trgovanju, trgovanje na borzi. Avstrijska borza z emisijami bo maju ( po objavi avstrijskega registra) začela trgovanje v obliki dražb. Dražba, v kateri lahko udeleženci sodelujejo preko spleta, vzame v primerjavi z dnevnim trgovanjem borze udeležencem le malo časa. Sprva bosta mesečno le dve dražbi, saj količina kuponov še ni tako velika. Potrebno je namreč počakati, da trg dozori, člani pa bodo tedaj sami želeli povečati pogostost trgovanja. Možno je tudi delovanje prek borznih posrednikov, vendar pa je, po Gjurkowitschevem mnenju, zaradi preprostosti sistema to nepotrebno. Poudaril je še, da lahko udeleženci trga pri njih dobijo vse potrebne informacije, poleg tega pa zainteresiranim podjetjem nudijo tudi izobraževanja.

Trg z emisijami CO₂ je tu

Ob zaključku tokratnega en.seminarja so bile sklepne misli Aleksandre Murks, da je trg z emisijami CO₂ tu, z njim pa bi se morali čimprej seznaniti vsi akterji na tem trgu. Ostaja namreč še precej nejasnosti, dejstvo pa je, da bodo tako ali drugače morali imeti vsi upravljalci na računu zadostno število emisijskih kuponov. Izrazila je veselje nad uspehom seminarja, saj kot udeleženka številnih mednarodnih konferenc na taisto temo ni pričakovala tolikšne udeležbe.

Glavni sponzor dogodka je bila avstrijska borza z elektirčno energijo EXXA. Ostali sponzorji so bili Borzen, HSE in AC Mobil. Medijski sponzor dogodka so bile Finance.

Dogodek je podprla tudi Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije.

Do gradiva z en.seminarjev (predavanja in video posnetki) imajo dostop naročniki storitve en.paket.