Energetika.NET Strateška konferenca 010
Portorož, 22. junij 2010
- Portal Energetika.NET je 22. in 23. junija v Portorožu organiziral strateško energetsko konferenco z naslovom »Energetika v jugovzhodni Evropi – nujnost za razvoj«. Na njej se je srečalo več kot 100 udeležencev - od predstavnikov politike iz držav regije jugovzhodne Evrope (Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Albanije, Romunije in Bolgarije), predstavnikov evropskih ustanov, do predstavnikov lokalnih in v regiji prisotnih tujih gospodarskih družb.
Govorci so predstavili pomen zakonodajnih okvirjev in poslovne klime za energetske investicije, izpostavili so strateške plinske in elektroenergetske projekte,ter se poglobili v problematiko privatizacije in liberalizacije. Predstavniki podjetij, ki jih je razvoj na zadevnem področju ponesel med najboljše, in tisti, ki zaznavajo potrebe po nujnem ukrepanju v svojih okoljih, so spregovorili o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije, udeleženci pa so izvedeli tudi kakšne so potrebe investitorjev in dobaviteljev na področju investiranja v energetiko.
Energetika.NET Strateško konferenco podpirajo:
Pokrovitelji
Medijski partnerji
Podporniki
Torek, 22. junij 2010
9.00 – 10.30 Prijava udeležencev in jutranja pogostitev 10.30 – 11.00 Otvoritev in uvodni nagovor Forum strateške energetike
11.00 - 12.00 Kako pritegniti energetske investicije z zakonodajnimi okvirji in poslovno klimo
Moderator: Alenka Lena Klopčič, Energetika.NETPotrjeni: - Petar Škundrič, Ministrstvo za energijo, rudarstvo in industrijo, Srbija
- Janez Kopač, Ministrstvo za gospodarstvo, Slovenija
- Bozhidar Patinov, Veleposlaništvo Republike Bolgarije
- Sandër Kovaci, Veleposlaništvo Republike Albanije
12.00 - 13.30 KosiloSekcija 1
13.30 - 14.15 Strateški plinski projekti - Giorgi Vashakmadze, GUEU White Stream - Plinovod White Stream
- Milosz Momot, Evropska komisija - direktorat za energijo
Sekcija 2
14.15 - 15.30 Strateški projekti na področju električne energije
Moderator: Tomaž Orešič, EFT Group- Dragomir Marković, Elektroprivreda Srbije - Nadgradnja starajoče se elektroenergetske infrastrukture
- Emir Aganović, Elektroprivreda BiH - Načrtovanje novih kapacitet iz premoga iz električne energije
- Tomaž Štokelj, HSE - Modernizacija energetskih kapacitet
- Emir Avdić, Intrade Energija - Prvi kilovati iz vodne energije po desetletju
15.30 - 16.00 OdmorOkrogla miza
16.00 - 17.00 Investicije bodo prinesle napredek - kakšne pa so potrebe investitorjev in dobaviteljev?
Moderator: Majda Dodevska, Delo- Denis Peranić, Alstom Power
- Bredo Erichsen, Statkraft Albania
- Violeta Kogalniceanu, Energy Community Secretariat
- Tomaž Orešič, EFT Group
- Anton Papež, InterEnergo
17.00 - 17.30 Odmor
Okrogla miza
17.30 - 19.00 Kako lahko uporabnike spodbudimo k zavedanju o pomenu učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije?
Moderator: Tomaž Fatur, Solvera Lynx- Konstantin Stamenov, Bulgarian Federation of Industrial Energy Consumers (BFIEC)
- Christoph Urbschat, eclareon GmbH
- Uroš Merc, Bisol
- Jože Perko, Schneider Electric
- Simon Smolnikar, Inea
- Dejan Savić, Greenpeace
20.00 Večerja in zabavaSreda, 23. junij 2010
9.00 - 9.30 Jutranji pozdrav in pogostitev Sekcija 3
9.30 - 11.00 Energetska soodvisnost in povezovanje
Moderator: Tatjana Šeneker, Energetika.NET- Aleksandar Mihajlović, International Finance Corporation, World Bank Group - Finančni mehanizmi IFC v energetskem sektorju
- Graham Coop, Energy Charter Secretariat
- Miloš Vučković, Karanovič&Nikolič
- Ana Stanič, E&A Law - Mednarodni in pogodbeni okviri za čezmejne infrastrukturne projekte
11.00 - 11.30 OdmorOkrogla miza 2
11.30 - 13.00 Privatizacija in liberalizacija - kako hitro lahko prinesejo napredek?
Moderator: Vida Petrovčič, RTV Slovenija- Dragomir Marković, Elektroprivreda Srbije
- Emir Aganović, Elektroprivreda BiH
- Wojciech Hann, Deloitte CE
- Urban Prelog, Direktorat za energijo, Ministrstvo za gospodarstvo Slovenije
- Branko Žibret, A.T.Kearney
- Rok Vodnik, Petrol
13.00 - 14.30 KosiloSekcija 4
14.30 - 16.00 Interkonekcije na področju električne energije in plina
Moderator: Tatjana Šeneker, Energetika.NET- Franc Cimerman, Geoplin plinovodi: Regionalne plinske interkonekcije
- Goran Frančič, Plinacro
- Tomaž Oštir, Central Allocation Office - Tržne interkonekcije na področju električne energije
Zaključek konference
Energetika.NET Strateško konferenco podpirajo:
Pokrovitelji
Medijski partnerji
Podporniki
FORUM STRATEŠKE ENERGETIKE: KAKO PRITEGNITI ENERGETSKE INVESTICIJE Z ZAKONODAJNIMI OKVIRJI IN POSLOVNO KLIMO
Janez Kopač
Ministrstvo za gospodarstvo, Slovenija
Bozhidar Violinov Patinov
Veleposlaništvo Republike Bolgarije
Sandër Kovaci
Veleposlaništvo Republike AlbanijeSEKCIJA: STRATEŠKI PLINSKI PROJEKTI
Milosz Momot
Evropska komisija
Giorgi Vashakmadze
GUEU White StreamSEKCIJA: STRATEŠKI PROJEKTI NA PODROČJU ELEKTRIČNE ENERGIJE
Dragomir Marković
Elektroprivreda Srbije
Emir Aganović
Elektroprivreda BiH
Tomaž Štokelj
Holding Slovenske elektrarne
Emir Avdić
Intrade EnergijaOKROGLA MIZA: INVESTICIJE BODO PRINESLE NAPREDEK - KAKŠNE PA SO POTREBE INVESTITORJEV IN DOBAVITELJEV?
Denis Peranić
Alstom Power
Bredo Erichsen
Statkraft Albania
Anton Papež
InterEnergo
Violeta Kogalniceanu
Energy Community Secretariat
Tomaž Orešič
EFT GroupOKROGLA MIZA: KAKO LAHKO UPORABNIKE SPODBUDIMO K ZAVEDANJU O POMENU UČINKOVITE RABE ENERGIJE IN RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE?
Konstantin Stamenov
Bulgarian Federation of Industrial Energy Consumers (BFIEC)
Christoph Urbschat
eclareon GmbH
Uroš Merc
Bisol
Jože Perko
Schneider Electric
Simon Smolnikar
Inea
Dejan Savić
GreenpeaceSEKCIJA: ENERGETSKA SOODVISNOST IN POVEZOVANJE
Aleksandar Mihajlović
International Finance Corporation
Miloš Vučković
Karanovič&Nikolič
Graham Coop
General Counsel Energy Charter Secretariat
Ana Stanič
E&A LawOKROGLA MIZA: PRIVATIZACIJA IN LIBERALIZACIJA - KAKO HITRO LAHKO PRINESEJO NAPREDEK?
Dragomir Marković
Elektroprivreda Srbije
Emir Aganović
Elektroprivreda BIH
Wojciech Hann
Deloitte CE
Urban Prelog
Directorate for Energy, Ministry of Economy, Slovenia
Rok Vodnik
PetrolSEKCIJA: INTERKONEKCIJE NA PODROČJU ELEKTRIČNE ENERGIJE IN PLINA
Franc Cimerman
Geoplin plinovodi
Goran Frančić
Plinacro
Tomaž Oštir
Central Allocation OfficeForum strateške energetike Janez Kopač, Ministrstvo za gospodarstvo, Slovenija
V regiji JV Evrope so investicije v energetski sektor, še zlasti v proizvodnjo električne energije, že po tradiciji v rokah države in to pomeni, da so tudi elektrarne v lasti države. Ali imajo države zadosten investicijski potencial, da lahko vzdržujejo ustrezno stanje v sektorju proizvodnje električne energije? Ne, nimajo. Ključen pogoj za privabljanje tujih investicij je liberalizacija trga z električno energijo. S pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti so se države zavezale k izvajanju pravnega reda EU na energetskem trgu. Dejansko izvajanje le-tega je ključni predpogoj za tuje investicije v regiji.
V Sloveniji je situacija nekoliko posebna. Pravni red EU se že izvaja, vendar pa je proizvodnja elektrike še vedno popolnoma v lasti države. Trenutno je v Sloveniji proizvodnja zadostna, investicijski načrti pa spodbudni. Kljub temu pa tekoče in načrtovane investicije izvajajo podjetja, ki so v lasti države in investirajo le znotraj Slovenije. Menimo, da bi bilo na tem področju potrebno izvesti določene spremembe: da bi slovenska podjetja začela vlagati v tuje države, tuji vlagatelji pa v Slovenijo, vendar pa ideja o privatizaciji obstoječih podjetij za proizvodnjo električne energije v Sloveniji ni zelo popularna.
Glavna poanta liberalizacije v energetskem sektorju je liberalizacija investicij v proizvodnjo električne energije. Gre za to, da se zaradi konkurence izboljša učinkovitost naložb.
Domače družbe v Sloveniji so učinkovito zaprle prostor konkurenci. Pri tem jim pomaga zelo stroga zakonodaja na področju prostorskega načrtovanja in okolja. To je ovira za vse vlagatelje, vendar pa se domačim družbam nekako uspe spopadati s tem, tujim pa ne. Trenutno iščemo način, da bi olajšali in pospešili postopke prostorskega načrtovanja.Strateški plinski projekti Giorgi Vashakmadze, GUEU White Stream
White Stream.pdfMilosz Momot, Evropska komisija - direktorat za energijo
Key gas projects.pptStrateški projekti na področju električne energije Dragomir Marković, Elektroprivreda Srbije
Upgrade of ageing electricity infrastructure.pptEmir Aganović, Elektroprivreda BiH
Planing new energy capacities.pdfTomaž Štokelj, HSE
Modernizing the power capacities.pptEmir Avdić, Intrade Energija: Prvi kilovati iz vodne energije po desetletju
First kilowats from hydroenergy after a decade.pdfInvesticije bodo prinesle napredek - kakšne pa so potrebe investitorjev in dobaviteljev? Denis Peranić, Alstom Power
Tuje naložbe skoraj vedno prinesejo dodatne vire – tehnologijo, poslovodno znanje in izkušnje, ter dostop do izvoznih trgov. Na trgu proizvodnje električne energije gre za porazdelitev tveganja investitorjev. Pospeševanje kratkoročne konkurence ima lahko negativne posledice za investicijo v kapacitete za proizvodnjo električne energije, saj omejuje možnost sklepanja dolgoročnih pogodb in učinkovite porazdelitve investicijskih tveganj na potrošnike.
Na centraliziranih trgih predstavlja vzorčna porazdelitev tveganja oviro, še zlasti pri kapitalsko intenzivnih tehnologijah: premog, jedrska energija, obnovljivi viri. Ali regulatorne prilagoditve omogočajo predvsem zanesljive obveznosti s strani (neodvisnih) proizvajalcev električne energije?Bredo Erichsen, Statkraft Albania
Statkraft, norveški proizvajalec električne energije, skupaj z avstrijskim podjetjem EVN načrtuje izgradnjo treh hidroelektrarn v Albaniji. V svoji predstavitvi sem pojasnil, kako vlagatelj, kot je Statkraft, ocenjuje, primerja in izbira projekte. Kateri okvir mora biti vzpostavljen? Kako ocenjujemo tveganje? Kaj pričakujemo od države v katero pridemo?Tomaž Orešič, EFT Group
Vlagatelji potrebujejo predvidljivo in politično stabilno poslovno okolje z delujočimi in jasnimi tržnimi načeli. Situacija se je sama po sebi že dovolj poslabšala zaradi finančne krize, ki je prinesla znižanje cen energije, ter obstoječe stanje na finančnem trgu. Sedaj se večji del jugovzhodno evropske regije sooča s pomanjkanjem interesa tujih vlagateljev za naložbe v industrijo, kar lahko v prihodnosti privede do težav z oskrbo ali do neugodnega razvoja na področju cen.Anton Papež, InterEnergo
Preprosto rečeno, investitorji po mojem mnenju potrebujejo privlačen okvir, ki vsebuje dobre politične, pravne in gospodarske pogoje. Mislim, da potrebujemo nekakšen transnacionalni koncept, ki se bo dosledno izvajal tudi na regionalni ravni. Spodbude za prihodnje investicije bi se morale osredotočiti na obnovljive vire energije. V tem smislu je še zlasti pomembna jugovzhodna Evropa, saj v teh državah uporaba obnovljivih virov energije še ni tako razširjena kot drugod po Evropi, potenciali na tem področju pa so zelo veliki. V zvezi s potrebnim konceptom je treba sprejeti tudi pravni okvir, ki zagotavlja hitro in pregledno izvajanje. Gospodarske spodbude, kot so ustrezne davčne stopnje, subvencionirane odkupne cene, ter neposredne investicijske subvencije, morajo prav tako predstavljati del tega koncepta. Treba se je zavedati, da si investitorji želijo profesionalne obravnave, vendar pa se morajo v zameno tudi oni obnašati profesionalno in pravično. Končen rezultat bi morala biti tako imenovana »dobim-dobiš« situacija, pri kateri gre za obojestransko korist.Kako lahko uporabnike spodbudimo k zavedanju o pomenu učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije? Konstantin Stamenov, Bulgarian Federation of Industrial Energy Consumers (BFIEC)
Zaradi konkurence se začnejo porabniki zavedati energijske učinkovitosti. Če ne vlagamo v energijsko učinkovitost, potem nismo konkurenčna industrija.
Obnovljivi viri so del igre in so zaradi preferencialnih cen dragi, ter zahtevajo velike naložbe v fleksibilnost omrežja. Zahtevajo velika vlaganja v razvoj infrastrukture, razen če so »domači«. Ker ima vsaka država ciljni odstotek proizvodnje iz OVE, je nujno potrebno najti ravnovesje med konkurenčno industrijo in OVE. Naložbe v energijsko učinkovitost zmanjšujejo potrebo po naložbah v OVE.Christoph Urbschat, eclareon GmbH
Kar se tiče 'porabnikov energije' in njihovih stališč in interesov povezanih z ukrepi za energijsko učinkovitost in z obnovljivo energijo, ne smemo pozabiti, da vsak porabnik ne more odločati o investicijah. Na primer, najemnik, ki živi v stanovanjski zgradbi, lahko do določene mere zniža porabo energije z uporabo energijsko učinkovitih naprav, ali s spremembo svojih navad pri porabi elektrike, vendar pa ne more obnoviti celotnega sistema ogrevanja, ali izolirati fasade stavbe, saj je to v pristojnosti lastnika. Po drugi strani pa lahko lastniki enostanovanjskih ali večstanovanjskih stavb vlagajo v ukrepe energijske učinkovitosti in v obnovljivo energijo v okviru veljavnega najemnega zakona.
Najbolj izstopajoča ciljna skupina pri kateri je pomembno vzbuditi zavest za izvajanje ukrepov v gradbeništvu so lastniki eno ali dvodružinskih hiš, saj ti v hišah tudi prebivajo in lahko sprejmejo odločitev o investiciji.
Motivacije in stališča imajo več vidikov: obravnavane teme so lahko takojšnje znižanje računa za elektriko, večja varnost oskrbe z energijo zaradi neodvisnosti od naraščajočih cen fosilnih goriv, boljša notranja klima, veselje, ki ga prinaša inovativna tehnologija, ter stimulativno zavedanje lastnega prispevanja k zmanjševanju emisij in boju proti klimatskim spremembam, za zagotavljanje trajnostne prihodnosti. Z naložbami v nove energijske tehnologije v stavbah lahko lastniki oz. najemodajalci zvišajo vrednost svoje lastnine, izboljšajo bivalne pogoje in si pridobijo dolgoročno lojalnost svojih najemnikov. Z vidnimi ukrepi energijske učinkovitosti na poslovnih stavbah lahko podjetje ustvari in ohrani pozitivno javno podobo.Jože Perko, Schneider Electric
Energijske dileme 21. stoletja se je možno lotiti z dveh vidikov – ponudbe in povpraševanja. Kar se tiče vidika ponudbe, je potrebno razviti nove tehnologije in poslovne modele, da bi povečali prodiranje obnovljivih energij in to zahteva določen čas. Na področju povpraševanja razpoložljive tehnologije omogočajo porabnikom do 30 odstotne prihranke pri porabi energije. Zato mi (Schneider Electric) verjamemo, da se moramo v kratkoročnem smislu osredotočiti na energijsko učinkovitost. Kljub temu, da je izvedba mnogih ukrepov energijske učinkovitosti preprosta, cenovno ugodna in hitro izplačljiva, prodiranje energijske učinkovitosti na tržišče še ni na nivoju, ki bi ga lahko in ki bi ga morali pričakovati. Zakaj? Predvsem zaradi pomanjkanja zavesti na strani potrošnikov – ne popravljaš nečesa, česar ne poznaš in ne poznaš nečesa, kar ne izmeriš. Predlagamo model energijske učinkovitosti, sestavljen iz štirih korakov: 1 – meritve, 2 – popravilo osnov, 3 – avtomatizacija, 4 – spremljanje in izboljšave. Ključni dejavnik uspešnosti pri izvajanju energijske učinkovitosti je možnost uspešnega poganjanja vrednosti energijske učinkovitosti vzdolž vrednostne verige. Zaradi tega razvijamo nova orodja za komunikacijo in izobraževanje (energijska univerza na spletu), ki bodo omogočila nosilcem odločitev in oblikovalcem javnih mnenj uveljavljanje projektov energijske učinkovitosti v njihovih organizacijah in domovih, ter uspešno spopadanje z energijskimi izzivi v prihodnosti.Simon Smolnikar, Inea
Da bi spodbudili zavest celotne družbe, je pomembno, da začnemo ustvarjati pogoje prav na njenem vrhu. To pomeni, da je vlada tista, ki mora spodbujati in podpirati projekte in dobro prakso, ki bodo dokazali, da so energijska učinkovitost in OVE prava pot do energijsko učinkovite in samozadostne družbe.
V preteklih nekaj letih je bilo v teku precej aktivnosti, kar je posledica »prisile« evropskih direktiv.
V zadnjih letih je Slovenija vložila kar precej sredstev v objekte in sisteme, ki nam omogočajo zmanjševanje energijske porabe v stavbah. Poleg tega se je povečalo izvajanje OVE, bolj specifično na področju fotonapetostnih sistemov in ogrevanja na lesno biomaso.
Kljub temu pa je potrebno spremeniti odnos in zavest ljudi do ekoloških problemov in pozitivnih učinkov energetske učinkovitosti in OVE, da bi dosegli dolgoročne rezultate. Predvsem gre za postopek uvajanja te tematike v šolske sisteme, saj lahko le dobri izobraževalni sistemi spodbudijo bodoče porabnike, da spremenijo svoje poglede na energetsko učinkovitost in OVE in jih smatrajo kot nekaj samo po sebi umevnega. V dolgoročnem smislu bo takšen pristop ustvaril družbo, ki bi jo lahko poimenovali »nizkoogljična« družba.Dejan Savić, Greenpeace
Pomembno je, da vlade in podjetja sprejmejo realnost, ki kaže, da ne moremo več živeti in porabljati na enak način kot v preteklosti. Vlada mora urediti trge tako, da bodo cene proizvodov vključevale stroške, ki jih trenutno še vedno nosita družba in okolje. S takšnimi ukrepi bi se znižale cene čistih in energijsko učinkovitih proizvodov, istočasno pa bi umazani in neučinkoviti proizvodi postali dražji. Internalizacija eksternih stroškov je torej najpomembnejši korak pri privabljanju potrošnikov k izbiram trajnostne porabe. Naslednja stvar, ki je nujno potrebna in je že v teku, je sprejemanje lastne odgovornosti podjetij, da dvignejo zavest svojih kupcev. Proizvajalci morajo obelodaniti družbene in okoljske posledice svojih proizvodov. Okolju prijazna podjetja morajo poskušati poučiti svoje kupce o pozitivnih družbenih in okoljskih vplivih, ki jih prinašajo njihovi proizvodi. Potrošnike je potrebno informirati o vplivih proizvodov na družbo in okolje. Ljudje že pozitivno sprejemajo ukrepe za energetsko učinkovitost in prepoznavajo obnovljivo energijo kot način proizvodnje energije v prihodnosti. Če želimo doseči pozitivno sprejemanje ekoloških proizvodov na trgu, moramo ustvariti povezavo med vrednotami potrošnikov in njihovo izbiro na tržišču. Ljudje bi se morali zavedati, da z nakupom energetsko učinkovitih proizvodov iz obnovljivih virov energije naredijo nekaj dobrega in prispevajo k idejam v katere verjamejo – k zdravju, trajnostnosti, dobrobiti in pravičnosti za prihodnje generacije. V kolikor se cene energijsko učinkovitih proizvodov iz obnovljive energije ne bodo znižale, si bodo tovrstne proizvode lahko privoščili le dobro informirani in finančno preskrbljeni potrošniki. Če bi takšna realnost lahko ogrozila možnost doseganja trajnostnega razvoja, bi bilo potrebno okrepiti vladne predpise na področju umazanih in neučinkovitih proizvodov.Energetska soodvisnost in povezovanje Aleksandar Mihajlović, International Finance Corporation, World Bank Group
IFC's financial mechanisms in energy sector.pptGraham Coop, Energy Charter Secretariat
Cross-Border Pipelines and the Energy Charter Treaty.pptMiloš Vučković, Karanovič&Nikolič
Energy in Focus.pptAna Stanič, E&A Law
International and contractual framework for SEE cross-border pipeline projects.pptPrivatizacija in liberalizacija - kako hitro lahko prinesejo napredek? Dragomir Marković, Elektroprivreda Srbije
Ključna gonila napredka s postopki privatizacije in liberalizacije so:- Prenos znanja in izkušenj (izboljšanje finančne in tehnične storilnosti)
- Podaljšanje investicijskih razmerij (usmerjenost v trajnostni razvoj)
- Povečanje konkurenčnosti (usmerjenost v izboljšanje učinkovitosti)
Na žalost pa se tovrstna praksa velikokrat spreminja, saj temelji na kratkoročnih interesih politike, vlade, vlagateljev, lokalnih oblasti, itd. Šibak energetski sektor v JV Evropi, ki je še dodatno fragmentiran zaradi protimonopolnih postopkov, nato pa privatiziran, ne more priznavati glavnih ciljev privatizacije in liberalizacije, temveč ravno nasprotno. Učinki tovrstnih modelov privatizacije in liberalizacije trga v takšnih pogojih vodijo v kršenje varnosti oskrbe, ter do okoljskega in finančnega propada.
Na tej konferenci oz. seji bi predlagal odobritev naslednjega sklepa: Nujno potreben je regionalni projekt s katerim bi se preučilo kakšne vplive imajo različni modeli privatizacije in liberalizacije trga v takšnih pogojih na trajnostni razvoj regionalnega energetskega sektorja.Emir Aganović, Elektroprivreda BiH
Odgovor ni preprost in enoten, saj začetni položaj in okvirji energetskega sektorja v posameznih državah niso enaki, kar pomeni, da tudi hitrost sprememb ne bo enaka. Če pogledamo države JV Evrope v tranziciji, lahko vidimo da se je postopek odpiranja trga sicer pričel, vendar pa napredek ni dosegel načrtovanega nivoja. V splošnem ne moremo videti dejanskega odprtja trga in liberalizacije, kljub temu, da so vse države uradno odprle svoje trge. V Bosni in Hercegovini, na primer, sta le dva kupca uporabila pravico do dobave na trgu, namesto po predpisanih tarifah.
Ključni skupni dejavniki takšnega stanja so:- Predpisane tarife so v splošnem nizke, potrošniki pa na prostem trgu ne najdejo boljše rešitve za dobavo, zato torej ni pobud za kupce, da bi uveljavljali te pravice.
- V večini primerov na trgih prevladujejo javna podjetja, ki so v lasti države in morajo prodajati električno energijo po predpisanih cenah. Poleg tega so v mnogih primerih javna podjetja še vedno vertikalno integrirana, distribucija in dobava pa nista ločena.
- Novi tekmeci ne morejo stopiti na tržišče in ponuditi nižjih cen, ter konkurirati prevladujočim javnih službam.
- Socialne razmere v splošnem niso dobre, politična volja za zvišanje tarif ni prisotna, vladam pa bolj odgovarja ohranjanje nizkih tarif.
Urban Prelog, Direktorat za energijo, Ministrstvo za gospodarstvo Slovenije
O liberalizaciji trga električne energije in zemeljskega plina se v Sloveniji dejansko še ni resnično razpravljalo. To je bilo samo po sebi umevno dejstvo, ko je Slovenija postala del EU in je šlo le za vprašanje izvajanja. Še zlasti je bil izziv za Slovenijo trg z električno energijo, saj so bile cene elektrike nizke in določene s strani države. Celoten energetski sektor v Sloveniji je bil in je še vedno v lasti države, na srečo pa je pred liberalizacijo prišlo do ločitve podjetij za prenos, distribucijo in proizvodnjo električne energije.
Situacija v plinskem sektorju ni bila tako problematična, saj so bile cene v tem sektorju vedno tržno usmerjene, spremembe v zakonodaji EU v zvezi s plinskim sektorjem pa nekoliko zaostajajo v primerjavi z elektriko. Dejstvo je tudi, da država ni večinski lastnik plinskih podjetij v Sloveniji.
Najtežja sprememba za elektroenergetski sektor je bila uvedba cen, ki krijejo stroške. Po skoraj desetih letih smo uspeli doseči tržne cene za vse porabnike. Trenutno je proizvodnja zadostna, pa tudi načrtovanih investicij je dovolj. Edino vprašanje je, ali so načrtovane investicije tudi dovolj učinkovite, saj jih načrtujejo podjetja, ki so v lasti države, razlage za naložbe pa niso vedno usmerjene izključno v dobiček.
V Sloveniji je kar nekaj strokovnjakov, ki menijo da bi uvedba trga prinesla le višje cene in težave, zato je skrajni čas, da se resnično pogovorimo o prednostih liberalizacije, ter o težavah, ki jih prinaša netržni sistem.Interkonekcije na področju električne energije in plina Franc Cimerman, Geoplin plinovodi
Regional gas interconnections.pptGoran Frančič, Plinacro
Gas pipeline interconnection possibilities.pptTomaž Oštir, Central Allocation Office
CAO - the CEE Allocation office CEE Capacity Congestion Management Project.pptDragomir Marković, generalni direktor, Elektroprivreda Srbije
Cela vrsta izredno kompetentnih udeležencev in govorcev je bila garancija za visoko kakovost tega dogodka."Bil sem izredno navdušen nad delom Energetike.NET – njihov portal z novicami sicer redno spremljam. Organizacija strateške konference 010 je bila zelo profesionalna z aktualnimi temami s področja energetike v regiji: zanimive investicije, energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije, privatizacija in liberalizacija ter druge. Cela vrsta izredno kompetentnih udeležencev in govorcev je bila garancija za visoko kakovost tega dogodka. Za prihodnje konference predlagam, da se teme določijo vnaprej in selektivno."
Almir Ajanović, direktor, Intrade Energija
Večina govorcev je predstavila širši pogled na področje strateškega načrtovanja ter ciljev tako za posamezne države kot tudi za celotno regijo JV Evrope."Organizacija konference je bila na visokem in profesionalnem nivoju. Govorci so pokazali strokovnost na svojih področjih. Poleg tega je večina predstavila širši pogled na področje strateškega načrtovanja ter ciljev tako za posamezne države kot tudi za celotno regijo JV Evrope. Na prihodnjih konferencah bi si želel več predstavitev konkretnih projektov."
Emir Avdić, direktor, Intrade Energija
V strokovnem delu so bile izbrane dobre in aktualne teme s področja energetike."Organizacija konference je bila odlična s pomembnimi gosti iz celotne regije. To velja tako za uradni kot tudi strokovni del, v katerem so bile izbrane dobre in aktualne teme s področja energetike. Iskrena hvala za vse. Z največjim veseljem se bom udeležil tudi konference 011."
Arben Gjukaj, direktor, Kosovo Energy Corporation JSC
Zavedajoč se izzivov in potreb energetskega trga JV Evrope je Energetika.NET na konferenci odlično združila pomembne akterje, ki odločajo o trenutnem poteku dogodkov."Zahvaljujem se Energetiki.NET za to razvedrilo. Zavedajoč se izzivov, s katerimi se sooča regionalni energetski trg ter potrebe energetskega trga JV Evrope po nadaljnjem povezovanju v enotni trg, je Energetika.NET odlično združila na konferenci pomembne akterje, ki odločajo o trenutnem poteku dogodkov. Organizacijska ekipa se je odlično odrezala, saj so prisotni dobili prave informacije od zanimivih govorcev. Čestitam jim in se že veselim naslednjega podobnega dogodka."
Tomaž Oštir, vodja IKT, Central Allocation Office GmbH
Teme in prizorišča dogodka so izbrani tako, da spodbujajo mreženje in diskusijo."Kadar iščeš dogodek, ki združuje širok spekter energetskih strokovnjakov, od trgovcev pa do investitorjev in odločevalcev v regiji JV Evrope, so dogodki v organizaciji Energetike.NET popolna izbira. Same teme in prizorišča dogodka so izbrani tako, da spodbujajo mreženje in diskusijo. Zagotovo se bomo udeležili tudi naslednjega dogodka Energetike.NET."
Graham Coop, glavni odvetnik, Energy Charter Secretariat
Všeč so mi bile tudi priložnosti za druženje, ki jih je konferenca ponujala."Občutek sem imel, da je konferenca potekala zelo dobro ter da so bile predstavitve skrajno strokovne. Všeč so mi bile tudi priložnosti za druženje, ki jih je konferenca ponujala. Vse čestitke vam in vaši ekipi. Upam, da bom imel v prihodnje možnost spet sodelovati z Energetiko.NET."
Dragan Nikolić, direktor, TENT Obrenovac, TE Kolubara, TPP Nikola Tesla Ltd.
Govorci so bili dobri, kot tudi moderatorji, hostese pa zelo prijazne."Organizacija konference je bila zelo profesionalna. Govorci so bili dobri, kot tudi moderatorji, hostese pa zelo prijazne. Mogoče bi bilo edino bolje omejiti čas za posameznega govorca na 15 minut. Organizatorji so zares upravičili naše zaupanje."
Jeff Potter, generalni izvršni direktor, Renewable Energy Int.
Brošura s podatki o govorcih je bila prvorazredna in le stežka bi jo bilo izboljšati."Konferenca Energetike.NET v Portorožu je bila izredno koristen dogodek z več vidikov. Kot prvo je bila organizacija izredno dobra. Brošura s podatki o govorcih je bila prvorazredna in le stežka bi jo bilo izboljšati. Več powerpoint predstavitev bi jo zagotovo še bolj dopolnilo, toda priznam, da je nekaj takega težko izvesti.
Lokacija (Portorož), prizorišča (kongresni center + restavracije) so bili izjemni. To bi bilo težko izpeljati bolje! Še posebej sem bil navdušen nad tem, da je potekala konferenca v angleškem jeziku, kakovost govorjene angleščine pa je bila odlična. Vse čestitke govorcem, organizatorju ter udeležencem.
Kot pri večini konferenc so bile nekatere predstavitve bolj relevantne kot druge, vseeno pa so bile po mojem mnenju vse dobro pripravljene in strokovne. Osebno bi sicer želel več predstavitev o obnovljivih virih, a se popolnoma zavedam, da to ni prioriteta vseh v energetskem sektorju. Eventuelno bi lahko organizatorji razmislili o tem, da bi konferenco razdelili v dva dela in sicer: 1) nafta + plin, 2) obnovljive energije.
Splošni vtis: Prvorazredno! Zelo dobro!"
Martin Apko, direktor, Central Allocation Office GmbH:
"Lokacija in celotna organizacija je bila brezhibna.""Lokacija in celotna organizacija je bila brezhibna. Predlagam, da se sklope diskusij predstavi v okviru prezentacij kot praktično znanje in da se to tudi najavi v programu. Organizacijski ekipi želim vso srečo in se veselim naslednjega srečanja."
Energetika.NET Strateško konferenco so podprli:
PokroviteljiMedijski partnerji
Podporniki
-
Energetika.NET Strateška konferenca 010
