En.grids 010

GZS, Ljubljana, 9. februar 2010
  • Na prvem En.forumu o pametnih omrežjih, ki je v organizaciji poslovnega portala Energetika.NET potekal 9. februarja, se je zbralo  115 priznanih slovenskih strokovnjakov, raziskovalcev in gospodarstvenikov, ki so potrdili nujnost nadgradnje obstoječega elektroenergetskega sistema z vključitvijo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v vse dele tega sistema. Osemnajst govorcev je na dveh plenarnih sekcijah in dveh forumih/omizjih predstavilo zakonodajne smernice in vizijo razvoja energetskega sistema z vključevanjem pametnih omrežij, vlogo, priložnosti, ovire in koristi, ki jih ponujajo pametna omrežja ter konkretne rešitve, nove storitve in razvojne poti pametnih omrežij iz Slovenije in tujine.


    Priložnost za slovensko industrijo

    Kljub ugotovitvi, da v Sloveniji še nimamo ustreznega izraza za "Smart Grids" (stroka uporablja izraze pametna, aktivna in inteligentna omrežja), so se udeleženci En.foruma Pametna omrežja 010 strinjali, da je razvoj teh omrežij izjemna priložnost za slovensko industrijo.

    Kot je poudaril dr. Ivan Šmon, podsekretar na  direktoratu za energijo ministrstva za gospodarstvo, sta v Evropi v obdobju od letošnjega leta pa do leta 2020 za posodobitev elektroenergetskega omrežja predvideni dve milijardi evrov, v Sloveniji pa bomo po prvih grobih ocenah v ta namen potrebovali devet milijonov evrov. Ker javna sfera sama ne bo zmogla potrebnega financiranja, bo nujno oblikovanje javno-zasebnih partnerstev, ključna pa bo tudi sprememba metodologije za določitev omrežnine, ki ostaja enaka že od leta 2003.

    Direktorica Javne agencije RS za energijo Irena Praček pa je dejala, da je treba začeti s privabljanjem kapitala, za kar potrebujemo stabilno in predvidljivo okolje, primeren donos in jasna pravila.


    Ključne ovire za nadgradnjo omrežij

    Problem financiranja investicij v obstoječe omrežje in v razvoj aktivnega omrežja je izpostavil tudi Matjaž Osvald iz sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO). »S sredstvi, ki jih ima distribucija danes, lahko realiziramo le polovico investicij predvidenih v razvojnem načrtu 2009-2018.« Kot ključne ovire pri razvoju aktivnih omrežij vidi pomanjkanje učinkovitih politik in regulacije z ustreznimi finančnimi spodbudami za distribucijska podjetja, še ne dovolj preizkušene in zrele tehnologije, pomanjkanje standardov, ustrezno usposobljenega in izobraženega kadra ter probleme z varnostjo računalniških omrežij. Pametna omrežja bodo omogočila tudi aktivnejšo vlogo odjemalcem – porabnikom energije.  Zato je informatizacija elektroenergetskega sistema ključna, je še spomnil Matjaž Osvald.


    Zmanjšanje porabe energije in pozitiven učinek na podnebje

    Po besedah mag. Dimitrija Černiča iz Iskrameca lahko Slovenija doseže tehnološki preboj na področju merjenja, saj novi sistemi naprednega merjenja omogočajo razvoj gospodarstva. Pri tem je merjenje električne energije eno zadnjih področij, ki se digitalizira, zajem podatkov o porabi pa se širi tudi na ostale energente in vodo.

    Mag. Matjaž Glavič iz podjetja Elektro Ljubljana je pri uporabi sistemov naprednega merjenja poudaril vpliv na zmanjševanje porabe energije in posledično zmanjševanje stroškov za energente ter pozitiven učinek na podnebje. Med prednostmi za distributerje je izpostavil nižje obratovalne stroške, večjo zanesljivost oskrbe, nove produkte s spremenljivo ceno in lažje odkrivanje kraj električne energije. Prednosti za uporabnika so po drugi strani večja natančnost merjenja in zaračunavanje porabe ter možnosti večtarifnega merjenja. 


    En.forum podpirajo:

    Generalni pokrovitelj

    logotip inea

    Pokrovitelji

    IBMweb

    Elektroservisi


    logotip sodo             logo zdmhe                Logo eimv
  • Otvoritev in uvodni nagovori

    0 foto alenkazumbar mala
    Alenka Žumbar Klopčič
    odgovorna urednica in direktorica Energetike.NET
    00 foto nikolajsimic mala
    Nikolaj Simič
    v.d. generalnega direktorja, Direktorat za informacijsko družbo, MVZT

    Plenarna sekcija 1: Smernice energetskega razvoja

    1 foto ivansmon mala
    dr. Ivan Šmon
    podsekretar, Direktorat za energijo, Ministrstvo za gospodarstvo
    2 foto irenapracek mala
    Irena Praček
    direktorica, Javna agencija RS za energijo
    3 foto maksbabuder mala
    prof. dr. Maks Babuder
    direktor, Elektroinštitut Milan Vidmar

    Plenarna sekcija 2: Koncepti pametnih omrežij

    4 foto kresimirbakic mala
    mag. Krešimir Bakič
    ELES, predsednik Slovenskega združenje elektroenergetikov CIGRE in CIRED
    5 foto jankokosmac mala
    dr. Janko Kosmač
    EIMV, Tehnološka platforma za elektroenergetska omrežja
    6 foto matjazosvald mala
    Matjaž Osvald
    direktor tehniškega sektorja, SODO
    7 foto gavinjones mala
    Gavin Jones
    Europe & Africa Leader, Energy & Utilities Industry, IBM

    Forum 1: Nove storitve v pametnih omrežjih

    9 foto bojanluskovec mala
    mag. Bojan Luskovec
    svetovalec uprave za tehnične zadeve in strategijo, Elektro Gorenjska
    10 foto matjazglavic mala
    mag. Matjaž Glavič
    pomočnik izvršnega direktorja za dobavo električne energije tarifnim odjemalcem, Elektro Ljubljana
    11 foto dimitrijcernic mala
    Dimitrij Černic
    arhitekt poslovnih rešitev, Iskraemeco
    12 foto andrejsouvent mala
    Andrej Souvent
    raziskovalec, EIMV
    13 foto mitjabizjak mala
    Mitja Bizjak
    vodja projektov in samostojni prodajni inženir, INEA

    Forum 2: Razvojne poti pametnih omrežij

    14 foto janezsmid mala
    Janez Šmid
    vdirektor razvoja in raziskav, Iskra MIS
    15 foto tomazfatur mala
    mag. Tomaž Fatur
    Solvera Lynx
    17 foto mihalevstek mala
    Miha Levstek
    direktor, Etrel
    17  foto jurijcurk mala
    dr. Jurij Curk
    manager, Eurel

  • Plenarna sekcija 1: Smernice energetskega razvoja

    dr. Ivan Šmon - EU-SI stanje in zakonodajne smernice na področju aktivnih omrežij (Smart Grids)
    Klasična (konvencionalna) elektroenergetska omrežja zaradi novih energetsko podnebnih ciljev postajajo kompleksnejša in predvsem aktivnejša. Distribuirana proizvodnja, veliki proizvodni objekti z zelo spremenljivo proizvodnjo locirano daleč od porabe, korenite spremembe obnašanja odjemalcev in tehnologije, ki omogočajo sprotno odpravljanje težav v omrežju, so bistvene spremembe.
    Strateški energetsko tehnološki načrt z vpeljavo industrijskih pobud premika fazo načrtovanja strateških nalog v prihodnje k fazi implementacije. Končni cilj za omrežja je do leta 2020 integrirati do 35% distribuirane proizvodnje.
    V Sloveniji sta za delovanje omrežja pristojna in odgovorna sistemska operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja. Glede na dinamiko sprememb je ključno tudi pri nas čim preje dokončat celovit strateški načrt razvoja omrežja in preiti k fazi implementacije.

    Celotna predstavitev: IvanSmon.pdf

    Irena Praček - Pogled evropskih regulatorjev na inteligentna omrežja
    Zmanjševanje izpustov CO2 in uravnavanje povpraševanja po energiji zahtevata nadgradnjo elektroenergetskih omrežij v Evropi in ukrepe za energetsko učinkovitost. Regulatorji v EU iščejo mehanizme, ki bodo vzpodbujali investitorje, da se bodo omrežja načrtovala in upravljala tako, da se bodo nove proizvodne zmogljivosti, vključno z obnovljivimi viri energije, lažje priključevale in obratovale v bodočih kompleksnih elektroenergetskih sistemih.
    Skupina evropskih regulatorjev za električno energijo in zemeljski plin – ERGEG je v začetku leta 2010 pričela posvetovalni postopek, s katerim želi spodbuditi razpravo, kako lahko inteligentna omrežja koristijo uporabnikom omrežja, ob predpostavki, da se prepoznajo ekonomske prednosti in da se raziščejo smeri razvoja inteligentnih omrežij. Regulatorji namreč želijo v korist državljanov EU spodbujati razvoj enotnega elektroenergetskega trga.
    Slovenski elektroenergetski sistem mora prepoznati in usmerjati ta razvoj. Spremljanje in usmerjanje »novega« razvoja omrežja bo tudi naloga Javne agencije RS za energijo, ki bo po uveljavitvi Direktive 2009/72/ES o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo prevzela vlogo pri spremljanju in ocenjevanju izvajanja 10-letnega razvojnega načrta sistemskih operaterjev.

    Celotna predstavitev: IrenaPracek.pdf

    prof. dr. Maks Babuder - Vizija razvoja pametnih omrežij v Sloveniji
    Električna energija teče danes v glavnem od velikih proizvodnih enot preko prenosnih in distribucijskih omrežij do končnih uporabnikov. Delež energije iz razpršenih virov, ki se priključujejo na distribucijska omrežja, je še majhen. V prihodnjih letih je pričakovati množično integracijo razpršenih virov v distribucijska omrežja, kar bo zelo vplivalo na obratovanje omrežij. Soočeni bomo s številnimi tehničnimi izzivi, kot so na primer: obvladovanje pretokov in termičnih obremenitev vodov, vpliv razpršenih virov na kakovost napetosti v omrežju, vpliv razpršenih virov na zanesljivost ter stabilnost obratovanja sistema, itd. Našteti razlogi med drugimi zahtevajo, da se elektroenergetski sistem pripravi na spremembe predvsem v segmentu proizvodnje in distribucije, delno pa tudi prenosa. SmartGrids koncept predstavlja nadgradnjo obstoječega sistema z vključitvijo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v vse dele elektroenergetskega sistema. Na področju distribucije se odpira cela vrsta vprašanj, ki zahtevajo poglobljeno obravnavo. Ne gre le za nove izzive v tehnologiji, temveč je treba obravnavati še druga področja, predvsem ekonomiko, regulacijo in sociologijo.

    Celotna predstavitev: MaksBabuder.pdf

    Plenarna sekcija 2: Koncepti pametnih omrežij

    mag. Krešimir Bakič - Razvoj pamenih omrežij s stališča zagotavljanja oskrbe z energijo
    Veliko je različnih definicij za pametna omrežja, vendar pa so vsi enotni glede vizije teh omrežij. Pametna omrežja bodo z inovativnimi pristopi omogočila vključevanje velikega števila razpršenih obnovljivih virov, učinkovitejše koriščenje električne energije, učinkovitejši prenos električne energije, pametnejšo koriščenje električnih virov, nov tehnološki preboj in veliko novih delovnih mest.
    Prenosniki trdijo, da so prenosna omrežja že sedaj pametna omrežja (delno samo-ozdravljiva, digitalizirani zaščitni sistemi, optimalno vodenja,…); strinjajo se pa, da bo z uvedbo senzorskih tehnologij, novih materialov, novih shranjevalnikov energije, FACTS naprav in inteligenčnih sistemov predikcije, njihova učinkovitost višja in bodo bolj pametna. Zato prenosniki govorijo o pametnejših omrežjih in ne o pametnih omrežjih.
    Pri distribucijskih omrežjih bodo pametna omrežja odigrala osrednjo vlogo učinkovitejšega koriščenja električne energije. Povezala bodo odjemalce v elektroenergetski sistem kot aktivne udeležence. Komunikacije med odjemalci, distribucijski centri vodenja in centri vodenja sistema bodo na višji stopnji razvoja. Skozi pilotske projekte v različnih državah se danes testirajo vplivi tega sodelovanja na obratovalni diagram in celoten elektroenergetski sitem.
    Morda bi lahko bilo geslo prihodnjih pametnih omrežij nekoliko kontradiktorno:
    "Več sodelovanja ob večji konkurenci".

    Celotna predstavitev: KresimirBakic.pdf

    dr. Janko Kosmač - Vloga inteligentnih omrežij v slovenskem energetskem sistemu
    V sklopu predstavitve bo naveden kot glavni vzrok za nastanek koncepta SmartGrids potreba po obvladovanju vse večjega števila razpršenih virov. Njihovo naraščajoče število namreč zahteva nove prijeme na področju obratovanja in načrtovanja omrežja. Prikazana bo razširitev koncepta z uvajanjem AMM/AMI sistemov, ki predstavljajo temelj za upravljanje s porabo (DSM), ter druge zahteve, ki so vezane na hranilnike energije in pričakovano uvajanje električnih vozil. Predstavljena bo kompleksnost koncepta SmartGrids. SmartGrids zajema tako tehnologijo, ekonomiko pa tudi regulatorne akte in pazljivo obravnavo številnih socioloških aspektov. Nakazane bodo možne vloge SmartGrids v slovenskem EES (sistemske storitve virtualnih elektrarn, upravljanje s porabo, energetski management in druge nove inovativne storitve).

    Celotna predstavitev: JankoKosmac.pdf

    Matjaž Osvald - Priložnosti in koristi, ki jih ponuja aktivno omrežje ter ovire za uvedbo v distribucijsko omrežje
    Izzivi klimatskih sprememb in stalna rast potreb po električni energiji predstavljajo nove zahteve za obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja. Svet se spreminja in zahteve po energiji iz obnovljivih virov so vedno večje. Z aktivnimi omrežji naj bi: distribuirali energijo učinkovito in bolj zanesljivo, omogočili odjemalcem vpogled v porabo in kontrolo nad porabo, zagotovili integracijo distribuirane proizvodnje v omrežje, zagotovili možnosti za polnjenje (praznjenje?) električnih vozil ter vplivali na znižanje CO2 emisij. Pri tem pa se pojavljajo sledeče ovire: pomanjkanje učinkovitih politik in regulacije z ustreznimi finančnimi spodbudami za distribucijska podjetja, investicija v aktivna omrežja se ne povrne distribucijskemu podjetju, temveč skozi širše družbene učinke, tehnologije, ki tvorijo aktivna omrežja še niso dovolj preizkušene in zrele, pomanjkanje standardov, problemi z varnostjo računalniških (telekomunikacijskih) omrežij in zaščito podatkov, pomanjkanje ustrezno usposobljenega in izobraženega kadra.

    Celotna predstavitev: MatjazOsvald.pdf

    Gavin Jones - Tehnološke izboljšave inteligentnih omrežij: rešitve iz tujine – priložnost za Slovenijo
    Pričakuje se, da bo v prihodnosti proizvodnja elektrike predstavljala četrtino vseh emisij CO2 na svetu,  ob tem pa bo 170 miljard kwh (kar ustreza 35x letne proizvodnje NEK) vsako leto izgubljenih s strani porabnikov zaradi neizkoriščenosti. Priložnost je očitna. Pacific Northwest National Laboratory Smart Grid project je pokazal, da so lahko s pametnim načinom zaračunavanja za 15% zmanjšali  konico porabe elektrike. IBM v okviru svojega programa Modri planet posebno pozornost namenja pametnim omrežjem, kjer z novimi raziskavami in  dolgoletnimi izkušnjami pri upravljanju kompleksnih sistemov ustvarja dodano vrednost. Ob tem IBM želi posredovati in pridobiti dobre prakse, izkušnje in znanja iz najrazličnejših sredin.


    Sekcija So izgovori in so rešitve

    Peter Nemček - »Pametna omrežja« -  modna muha ali učinkovito upravljanje z električno energijo

    Celotna predstavitev: PeterNemcek .pdf

    Forum 1: Nove storitve v pametnih omrežjih

    Storitve naprednega merjenja
    mag. Bojan Luskovec
    Elektro Gorenjska, d.d. se je kot tradicionalno in distribucijsko podjetje, iz pasivnega opazovalca v zadnjih dveh letih spremenila v aktivnega akterja in sodelavca na področju razvojnih projektov, ki prinašajo najnovejše tehnologije in izdelke. Slednji so temelj in pogoj za dovršeno nadgradnjo »Smart Grid« omrežij, katerih prihodnost se je že začela.
    Aktivno smo prisotni pri razvojno-investicijskih projektih, ki imajo za cilj uvajanje "pametnih energetskih omrežij" in s tem povezavo vseh porabnikov in njihovih merilcev v enovit merilni, procesni in komunikacijski sistem.
    Kot distributer energije smo prepričani, da bo potrebno spremeniti zakonodajo na energetskem področju (npr. večtarifni sistem), vključitev DSM (ne samo v smislu racionalne rabe energije) v strateške dokumente na nacionalnem nivoju (NEP) ter uvesti direktne finančne spodbude države za akterje, ki bodo aktivno izvajali ukrepe DSM.

    Celotna predstavitev: BojanLuskovec.pdf

    mag. Matjaž Glavič
    Na segmentu storitev gospodinjskim odjemalcev Elektro Ljubljana z vzpostavljanjem daljinskega zajema  merilnih podatkov s števcev električne energije, omogoča tudi povezovanje z ostalimi števci  energentov in vode (multi-utility storitve).
    Merilno komunikacijska oprema, ki jo pri tem uporabljamo omogoča žično (M-Bus) in brezžično (RF M-Bus) povezavo med števci (plinomeri, kalorimetri, topla in hladna voda,…) in števcem električne energije.
    Poleg nespornih že znanih koristi, ki jih tak sistem prinaša se pri tem osredotočamo na zadovoljstvo odjemalca v smislu pomoči pri smotrnejši rabi, saj se zavedamo, da lahko le osveščen posameznik prispeva k učinkoviti rabi energije s tem, ko čim bolj pogosto in natančno spremlja porabo posameznega energenta. Pri tem so v pomoč hišni prikazovalniki (EcoMetri), ki v enostavni grafični ali numerični obliki  sproti prikazujejo porabo električne energije, plina, vode in posledično stroške porabe. Ob spremljanju trenutne porabe lahko odjemalec nastavi omejitve pri katerih prikazovalnik s svetlobnimi znaki različnih barv (glede na stopnjo prekoračitve) opozarja na trenutno prekomerno porabo. V takih primerih lahko samostojno ukrepa s tem, da poišče velike in nepotrebne  porabnike ter jih izključi v kolikor je to le mogoče.
    V več stanovanjskih objektih je za večje uporabnike multi-utility storitev (upravniki zgradb) zelo pomembno, da lahko s sistemom bistveno znižamo stroške in poenostavimo odčitavanje stanj s števcev.  Pametni števec električne energije s komunikacijskim vmesnikom in prilagojena programska oprema  dostopna preko spleta,  jim to omogoča na prijazen in varen način. Pri tem že imajo na razpolago podlage za specifično izdelavo poročil, računov, trenutne poizvedbe za poljubno merilno napravo…

    Celotna predstavitev: MatjazGlavic.pdf

    Dimitrij Černic
    Merjenje električne energije je eno zadnjih področij, ki se digitalizira. Pri tem procesu se zajem podatkov o porabi širi tudi na ostale energente in vodo ("multiutility"). Funkcija merjenja tako predstavlja le še majhen del funkcionalnosti pametnega števca ("Smart meter"). Gonilo razvoja so tudi na področju merjenja postale telekomunikacije, prenos podatkov in upravljanje na zahtevo ("business on demand"). Največja izziva sta, kako v gospodinjstva trajno nameščene naprave, nadgrajevati ("futureproof") z najnovejšimi tehnologijami in združljivost (interoperabilnost) naprav več različnih proizvajalcev. Se bo zaradi tega v prihodnosti znatno skrajšala tudi funkcijska življenjska doba števcev električne energije?

    Celotna predstavitev: DimitrijCernic.pdf

    Storitve za uporabnika – Možnosti  za DSM
    Andrej Souvent
    Upravljanje s porabo lahko razdelimo na dolgoročno in kratkoročno. Dolgoročno upravljanje s porabo je namenjeno dolgoročnemu spreminjanju navad odjemalcev z glavnim ciljem nižanja porabe električne energije. Povezano je z dolgoročnimi procesi spreminjanja navad odjemalcev. Kratkoročno upravljanje s porabo, na katerega se bomo osredotočili v okviru okrogle mize, je namenjeno kratkoročnim spremembam v porabi odjemalcev, katerega glavni namen je premikanje porabe znotraj dnevnega diagrama v čas, ko to izvajalcu upravljanja s porabo najbolj koristi. S kratkoročnimi programi upravljanja s porabo podjetja, bodisi upravljavci omrežja bodisi trgovci z električno energijo, odjemalcem ponudijo vzpodbude za zmanjšanje njihove porabe v času velikih obremenitev elektroenergetskega omrežja ali v času izredno visokih cen na trgu z električno energijo.

    Celotna predstavitev: AndrejSouvent.pdf

    Storitve za uporabnika – Možnosti  za DSM
    Mitja Bizjak
    Podjetja danes nastopajo predvsem kot odjemalci električne energije. V bodoče jih je potrebno vključiti na področje elektro energetike tudi kot vršne elektrarne. Tehnične možnosti obstajajo, potrebno je zagotoviti še ekonomske pogoje, ki bodo stimulirali podjetja, da prilagajajo svoj odjem električne energije. Tehnične možnosti so: prestavljanje energije s pomočjo bremen in proizvodnja električne energije z razpršenimi viri električne energije, vodeno s sofisticiranim računalniškim sistemom. Ekonomske pogoje je potrebno zagotoviti sistemsko ali z medsebojnimi dogovori. Podjetja kot vršne elektrarne se lahko uporabijo na področju SOPO, SODO in dobaviteljev električne energije.

    Celotna predstavitev: MitjaBizjak.pdf

    Forum 2: Razvojne poti pametnih omrežij

    Množično vključevanje OVE v omrežja
    Janez Šmid
    Iskra MIS je podjetje ki združuje področja merilne in stikalne tehnike ter sistemov za odpravo elektroenergetskih motenj. Glavni program podjetja zajema sledeča področja: kvaliteta elektroenergetskih omrežij in razpršeni viri, daljinsko odčitavanje, pametna raba energije in zagotavljanje potreb ter napredne inštalacije v zgradbah, infrastrukturi in napravah.
    V projektu SUPERMEN Iskra MIS skupaj s partnerji postavlja koncept infrastrukture za nadzor in upravljanje aktivnih elektroenergetskih sistemov in naprav (Smart Grid). Osnova vsakega sistema je, da je potrebno vse pomembne točke v omrežju meriti in upravljati, ter jih povezovati v celoto preko primerne ICT infrastrukture. V projektu zato analiziramo potrebe in zahteve vseh udeleženih pri uporabi aktivnih elektroenergetskih omrežij, predlagamo primerne tehnične rešitve, jih implementiramo v ustreznih razvojnih prototipih in demonstriramo njihovo delovanje v realnih razmerah elektroenergetskega omrežja. Nekatere od teh rešitev bodo standardni produkti podjetja.

    Celotna predstavitev: JanezSmid.pdf

    Množično vključevanje OVE v omrežja
    mag. Tomaž Fatur
    Prispevek se nanaša na problematiko vključevanja razpršenih virov (RV) OVE v distribucijsko omrežje. Problematiko vplivov RV na omrežje lahko namreč z ustreznim vodenjem (nadzorom in upravljanjem) RV zadovoljivo rešimo. Združevanje razpršenih virov v tako imenovano virtualno elektrarno, ko RV z ustrezno IKT opremo informacijsko povežemo preko povezovalnega programja (middleware) v skupen center za nadzor in vodenje (komunikacija, baze, aplikacije in uporabniški vmesniki) ter nadalje v distribucijski center vodenja, omogoča reševanje zgoraj naštete problematike na ravni sistemskih storitev. Bistven del programske opreme virtualne elektrarne, povezovalno programje, omogoča izvedbo sistemskih storitev (dvosmerna komunikacija z vmesniki stičnih mest, hranjenje podatkov, konfiguriranje sistema in povezav ter dostop do želenih podatkov drugim sistemom, npr. povezava z DCV). Del programske opreme, ki se osredotoča na tržne storitve, pa zajema agregiranje razpršenih virov v virtualno elektrarno, upravljane s porabo (Demand Side Management (DSM) oziroma Demand Side Bidding (DSB)) in nastop na trgu sistemskih storitev (npr. nudenje terciarne rezerve).
    Razvojne aktivnosti se izvajajo v okviru projekta SUPERMEN, ki ga izvaja konzorcij podjetij Iskra MIS, Solvera Lynx, Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne, sodelujejo pa tudi raziskovalne organizacije Elektroinstitut »Milan Vidmar« in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (Laboratorij za elektroenergetska omrežja in naprave – LEON  ter Laboratorij za telekomunikacije – LTFE) ter upravljalec zaključenega gospodarskega območja Petrol Energetika. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
    Solvera Lynx je ponudnik naprednih informacijsko-komunikacijskih rešitev na področju energetike in energetskega managementa za podjetja za oskrbo z energijo, industrijo in zgradbe ter transport.

    Celotna predstavitev: TomazFatur.pdf

    Vključitev električnih vozil v omrežje
    Miha Levstek
    Električna vozila so se na cestah pojavila ob koncu 19. stoletja in kazalo je, da bodo postala standardno cestno prevozno sredstvo. Najdlje so se obdržala v javnem potniškem prometu (do sredine prejšnjega stoletja) vendar so jih tudi tu spodrinila vozila z motorji z notranjim zgorevanjem. Ob koncu prejšnjega stoletja so se ponovno pojavila v ZDA vendar so bila hitro marginalizirana. Le redki so se strokovno ukvarjali z njihovo tematiko in posledično, z vplivi na omrežje.
    Kolizija gospodarske recesije, labilnih cen nafte, prekomernih emisij toplogrednih plinov ter relativno visoke stopnje informacijskih ter drugih tehnologij, pa jih je ponovno postavila v prvi plan. Kar naenkrat kaže, da so vsi oprijeli novega preporoda cestnega transporta in to ne iz sicer nujnih ekoloških razlogov, temveč zaradi posla kot takega.
    Prednosti  EV so poleg okoljskih še: realistična (danes dostopna) in učinkovita tehnologija, nova ali ohranjena delovna mesta, večinoma že pripravljena  infrastruktura, relativno majhen vpliv na elektroenergetski sistem, komplementarnost z vetrno in fotovoltaično energijo, možnost zaželenega nočnega odjema el. energije, nudenje sistemskih storitev preko V2G ali V2H (Vehicle to Grid – vračanje energije v el. en. sistem, V2H – Vehicle to House), itd. Govori se, da bodo prav električna vozila dala zagon vpeljavi pametnih omrežij.

    Celotna predstavitev: MihaLevstek.pdf

    Hranilniki energije v pametnih omrežjih
    dr. Jurij Curk
    Ena prvih lekcij na področju elektroenergetike je, da se električne energije ne da shraniti v zadostnih količinah. Zato mora proizvodnja stalno slediti porabi in obe morata biti praktično do izgub v omrežju enaki, da sistem lahko obratuje. Nove tehnologije, ki so plod raziskav na področju hranjenja električne energije, pa kanijo to pravilo spremeniti.
    VRB (Vanadium Redox Battery) je tehnologija, ki je na tem področju poleg klasičnih načinov hranjenja energije v črpalnih elektrarnah ali komprimiranem zraku prišla najdlje. Gre za  elektrokemični hranilnik električne energije, t.i. pretočno baterijo. V vsaki celici VRB hranilnika sta dve elektrodi, med katerima sta dva tekoča elektrolita ločena s tako imenovano protonsko membrano; en del je pozitivna in drugi negativna komponenta elektrolita. VRB tehnologija hrani energijo z uporabo vanadijevih ionskih parov in reakcija poteka samo med elektrolitoma. Neto izkoristek (DC/DC) ima potencial blizu 85%  izkoristka. Moč in energijo lahko torej dimenzioniramo neodvisno eno od druge glede na potrebe objekta, moč polnjenja in praznjenja pa sta enaki. .
    Referat predstavlja samo tehnologijo in možnosti njene uporabe, ki spreminjajo pogled na hranjenje električne energije. Ta tehnologija ima potencial spremeniti način izrabe ter upravljanja elektroenergetskega sistema in bolje izrabiti obstoječe vire, hkrati pa tudi na sprejemljiv način vključiti večje deleže alternativnih virov električne energije v 'vozni park' EES. Zato je hranilnik obvezen element pametnih omrežij. To kažejo tudi prve aplikacije tehnologije v svetu in obsežne študije izvedljivosti večjih projektov za bodočnost.
    Slovensko podjetje EURel Inženiring že vrsto let sodeluje s razvijalcem in proizvajalcem tehnologije Prudent Energy (prej VRB Power Systems) in se je vključilo tudi v določene faze razvoja. Skozi to sodelovanje smo v Sloveniji imeli na testiranju in ovrednotenju enoto (3,5kW, 10kWh) iz t.i. nulte proizvodne serije (le dve sta bili v Evropi).
    Zključek prispevka se da povzeti, da se električno energijo da hraniti tudi v količinah primernih za energetske aplikacije, ekonomske analize pa kažejo, da je VRB tehnologija bliže ekonomski upravičenosti kot večina tehnologij obnovljivih virov.
     
    Celotna predstavitev: JurijCurk.pdf

  • En.forum so podprli:

    Generalni pokrovitelj

    logotip inea

    Pokrovitelji

    IBMweb

    Elektroservisi


    logotip sodo             logo zdmhe                Logo eimv

     

  • En.grids 010
    En.grids 011
    En.grids 012
    En.grids 013
    En.grids 014
    En.grids 015
    En.grids 016
    En.grids 017
 Vsi dogodki Energetike.NET po tematikah        Pretekli dogodki        Napovednik dogodkov
  • Energetika.NET
  • Energetika.NET
  • Čet 12°C

  • Pet 14°C

  • Sob 11°C

  • Ned 6°C

Prijava na
EN.NOVICE

Prejemajte brezplačne En.novice - strokovne novice, intervjuje in komentarje. V vašem e-predalu bodo vsako torkovo in četrtkovo jutro, vsak ponedeljek pa lahko prejemate novice o trgovanju z energijo – En.trading news.

Vaš e-mail

SLO SEE En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. Več v splošnih pogojih.
×

PRIJAVA NA OBVEŠČANJE O DOGODKIH


Prijavite se lahko na brezplačno obveščanje o posameznem dogodku ali obveščanje na vse dogodke Energetike.NET.



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
Več v splošnih pogojih.
×