En.občina 015

Šentrupert, 27. maj 2015
  • naslovnica enobcina 015
  • En.občina 015: Energetsko najbolj odmevne slovenske občine

    Šentrupert, 27. maj 2015, 9.00-16.00

    PROGRAM

    Konferenčni del bo potekal v konferečni dvorani gostišča in vinske kleti Frelih

    8.30-9.15 Jutranja pogostitev in registracija

    9.20-9.30 - Uvodni nagovori
    Mateja Kegel Kozlevčar, vodja projekta, Energetika.NET
    Rupert Gole, župan občine Šentrupert

    09.30 – 11.30 Vabljena predavanja
    09.30 – 09.50 Soproizvodnja električne in toplotne energije »kogeneracija Dob«, Marko Kos, Šentrupert
    09.50 – 10.10 Vizija energetske samooskrbe – zeleni razvojni model, Uroš Pikl, Energetika Šentrupert
    10.10 – 10.30 Nepovratna sredstva, javno-zasebno partnerstvo in javno naročanje, Jana Habjan Piletič, JHP projektne rešitve
    10.30 – 10.50 Projekt Pametni župan, Blaž Golob, SmartiS
    10.50 - 11.05 Daljinsko ogrevanje v občini Bled, Blaženka Pospiš Perpar, Petrol
    11.05 – 11.20 Nepovratne subvencije Eko sklada v letu 2015, Milenko Ziherl, Eko sklad
    11.20 - 11.30 Portal Trajnostna energija, Dejan Šošter, Borzen

    11.30 – 12.00 Odmor za kavo, mreženje

    12.00 – 13.45 Okrogla miza z gosti: Slovenske občine na energetskem prehodu
    Moderira: Ana Vučina Vršnak

    Vabljeni gostje:
    Miha Marenče, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
    Rupert Gole, župan občine Šentrupert
    Blaž Golob, SmartiS
    mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor
    mag. Tilen Smolnikar, Ministrstvo za infrastrukturo
    dr. Ivan Žagar, predsednik Skupnosti občin Slovenije
    mag. Anton Pogačnik, predsednik konzorcija Lokalnih energetskih agencij Slovenije in direktor LEAG

    Vprašanja & odgovori

    13.45 – 14.30 Zaključni del konference in podelitev nagrad energetsko najbolj odmevnim občinam – En.občina 015
    Podelitev bo potekala v Deželi kozolcev 

    14.30 – 15.15 Kosilo
    15.15 – 16.15 Ogled dobre prakse – zapori Dob (število mest je omejeno!)

    Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.



    Več informacij:
    Mateja Kegel Kozlevčar
    Vodja marketinga in dogodkov
    #EM#6d6076666e64286c6d6e6f674c68606a627677677d7e7739767c6e#EM#
    01 40 12 872
    www.energetika.net
  • En.občina 015

    Šentrupert, 27. maj 2015, 9.30 - 16.00

    Udeležba je BREZPLAČNA. 

    Vendar pa so obvezne prijave preko spletnega obrazca.

    Več informacij:
    Mateja Kegel Kozlevčar
    vodja marketinga in dogodkov
    #EM#6d6076666e64286c6d6e6f674c68606a627677677d7e7739767c6e#EM#
    01 / 40 12 872
    040 42 33 25

  • Šesti natečaj za energetsko najbolj odmevne občine s kar 15 finalistkami

    Zmagovalke znane že 27. maja 2015!


    Ljubljana, 13. maj 2015 – Medijsko-založniška hiša Energetika.NET letos že šesto leto zapored izbira energetsko najbolj odmevne slovenske občine. Za nagrado v kategoriji malih, srednjih in velikih občin je bilo tokrat prvič izbranih po pet finalistk v vsaki kategoriji.

    Člani strokovne komisije v sestavi Rajko Leban (GOLEA), Gašper Vilfan (Spirit Slovenija), Črtomir Kurnik (LEAG), Aleš Podgornik (Institut Jožef Stefan), Gorazd Marinček (Slovenski E-forum) in Mateja Kegel Kozlevčar (Energetika.NET) bodo v teh dneh med vsemi finalistkami izbrali tudi zmagovalke v vsaki kategoriji in absolutno energetsko najbolj odmevno občino, ki ji bo naslov iz minulega leta predala občina Šentrupert, ki letos tudi gosti zaključno konferenco.

    Finalistke letošnjega natečaja so torej znane. V kategoriji malih občin (do 5 tisoč prebivalcev) so se med najbolj uvrstile (vrstni red je naključen): Poljčane, Kobarid, Cerkno, Brda in Črna na Koroškem. V kategoriji srednje velikih občin (med pet in 13 tisoč prebivalci) se bodo za naslov najboljših potegovale Hrastnik, Bled, Ravne na Koroškem, Tolmin in Šempeter-Vrtojba. Med velikimi občinami (nad 13 tisoč prebivalci) pa bo naslov prejela ena od naslednjih občin: Nova Gorica, Jesenice, Litija, Šentjur ali Grosuplje.

    Po abecednem vrstnem redu predstavljamo predvsem lansko delo 15 finalistk, ki se bodo potegovale za naziv energetsko najbolj prodorne občine v letu 2015.

    Bled
    Občina Bled je Lokalni energetski koncept (LEK) sprejela že leta 2008, od takrat pa izvaja številne dejavnosti na področju učinkovite rabe energije (URE), rabe obnovljivih virov energije (OVE) in skrbi za izboljšanje oskrbe prebivalcev z energijo (mimogrede, več kot tretjina jih je priključena na omrežje z zemeljskim plinom). Lani so tako v energetsko sanacijo in rekonstrukcijo vrtca Bled skupaj z ministrstvom za infrastrukturo (MzI) vložili dva milijona evrov, sredstva namenjajo tudi za energetski menedžment in izvajanje energetskega knjigovodstva. S pomočjo švicarskega prispevka so na osnovni šoli namestili toplotno črpalko. S pomočjo koncesionarja pa so se lotili še dveh pomembnejših projektov, in sicer so postopoma začeli navadne žarnice na javni razsvetljavi menjavati z varčnimi, na nekaj bencinskih servisih pa so namestili polnilnice za električna vozila. Med investicijami na področju energetike je tudi energetska sanacija zdravstvenega doma. Tudi letos projektov ne manjka. Poleg tega, da bodo aktivno iskali različne vire za uresničevanje novih idej, bodo veliko pozornosti namenili izdelavi energetskih izkaznic in različnim ukrepom za zmanjšanje letne porabe električne energije in tudi toplote v občinskih stavbah, izdelali pa bodo tudi program izvajanja akcijskega načrta iz LEK.

    Brda
    Občina Brda je ena tistih občin, ki se poleg tega, da imajo obvezen LEK, lahko pohvali tudi z Akcijskim načrtom za trajnostno energijo (SEAP – Sustainable energy action plan), kar daje občini dodatno vrednost in zavezo pri usmerjanju v trajnostno prihodnost. V Brdih so šli še korak naprej, saj so sprejeli tudi čezmejno trajnostno prometno strategijo (SUMP – Sustainable urban mobility plan), ki jo že uresničujejo. V občini imajo tako električna polnilna mesta, prevažajo se tudi z električnimi skuterji, velik doprinos pa predstavljajo kolesarske poti, ki spodbujajo trajnostno mobilnost. Izpostaviti velja tudi energetsko sanacijo občinske stavbe s pomočjo modela ESCO. Ker gre za manjše objekte, so se v občini znašli na svojevrsten način in združili tri objekte, ki zagotavljajo večje prihranke. Prav tako so prek energetskega pogodbeništva prenovili javno razsvetljavo. K energetski učinkovitosti in spremljanju zmanjševanja rabe energije spodbujajo tudi občane. V ta namen so na občinski stavbi postavili monitor, kjer lahko tudi oni spremljajo rabo energije. Občina se lahko pohvali, da so uspeli energetsko prenoviti vse šole.

    Cerkno
    Naslednja finalistka je občina Cerkno, ki je vključena v lokalno energetsko agencijo GOLEA. Predlani so za dobrih 2000 evrov izvedli razširjen energetski pregled Osnovne šole Cerkno, kjer so med drugim posodobili tudi kotlovnico. Za naložbo so odšteli skoraj 190.000 evrov, kot energent pa uporabljajo lesne sekance. Zamenjali so tudi okna (naložba je bila vredna skoraj 19.500 evrov), s čimer naj bi na leto zmanjšali rabo energije za 9919 kWh ter emisije ogljikovega dioksida za 2579 kilogramov. Lani so hidravlično uravnotežili sistem in namestili termostatske ventile v vrtcu ter predelali pomožno kotlovnico v objektu Muzej ter tako na letni ravni zmanjšali rabo toplote za 9200 kWh ter stroške za energente za 195,50 evra. Zamenjali so še 50 svetilk javne razsvetljave (stroške za energijo so s tem ukrepom na leto znižali za dobrih 11.000 evrov), nameščali termostatske ventile po različnih objektih ter izobraževali otroke in starejše. Največ – skoraj 59.700 evrov – so vložili v projekt Inter Bike. Gre za projekt, ki je večinoma (95 odstotkov) financiran iz evropskih sredstev, občina Cerkno pa je morala pokriti pet odstotkov njegove vrednosti. Projekt obsega izgradnjo kolesarnice vključno z notranjo opremo, nakup devetih koles in čelad ter ureditev kolesarske poti Partizanska bolnica Franja–Poljane. Uporaba koles naj bi na leto zmanjšala rabo energije na področju prometa za 13.180 kWh, izpuste ogljikovega dioksida pa za 3283 kilogramov.

    Črna na Koroškem

    V Črni na Koroškem razmišljajo o izgradnji kotlovnice na lesno biomaso in o možnostih daljinskega ogrevanja, zato so lani v ta namen naročili tudi izdelavo študije izvedljivosti (v to so vložili 23.000 evrov). Obnovili so Kulturni dom Črna na Koroškem in zanj izdelali energetsko izkaznico. Naložba je bila vredna skoraj 729.000 evrov; nekaj manj kot polovico denarja so pridobili na ministrstvu za kulturo. Podatka, koliko energije bodo zaradi prenove prihranili, še nimajo. Pravijo, da se bo to videlo po enem letu delovanja doma. Približno 728.000 evrov so vložili tudi v prenovo vrtca Črna, kjer predvidevajo, da bodo s tem ukrepom zmanjšali rabo energije za kar 69 odstotkov.

    Grosuplje
    V Grosupljem so lani energetsko prenovili Osnovno šolo Luisa Adamiča in vrtec Tinkara, za kar so odšteli slabih 861.000 evrov. S tem ukrepom naj bi na leto prihranili 366 MWh toplote in proizvedli 122 MWh energije iz obnovljivih virov. Energetsko so prenovili tudi vrtec Kekec (naložba je znašala 325.000 evrov, vsako leto pa naj bi prihranili 196 MWh toplote in pridobili 67 MWh energije iz obnovljivih virov). Pridobili so tudi energetske izkaznice za nekaj objektov, ki so v lasti občine. Letos bi radi energetsko sanirali zdravstveni dom Grosuplje, dislocirano enoto Osnovne šole Luisa Adamiča, enoto Pika vrtca Kekec in pridobili energetsko izkaznico za druge objekte v občinski lasti.

    Hrastnik

    Lani je občina Hrastnik dokončala naložbo v rekonstrukcijo in energetsko sanacijo vrtca Dolinca, ki je bila vredna skoraj 861.000 evrov. Poleg gradbenega dela energetske prenove, ki je obsegala toplotno izolacijo strehe, obodnih zidov in tlakov ter zamenjavo stavbnega pohištva, so prenovili tudi strojni del zagotavljanja potrebne toplotne energije z novo toplotno postajo, sončnimi kolektorji za pripravo tople vode, vgradili pa so tudi sistem prezračevanja z rekuperacijo. Ocenjujejo, da bodo zmanjšali rabo energije za 40 odstotkov. Drugi večji projekt, ki še poteka, je energetska prenova objektov Osnovne šole narodnega heroja Rajka v Hrastniku. Zanjo bo treba odšteti skoraj 1,5 milijona evrov, od tega bo najbrž 45 odstotkov morala zagotoviti občina Hrastnik. Lani so prenovili trakta B in C ter polovico trakta A, kar predstavlja 70 odstotkov celotne naložbe. Prenovo trakta A in telovadnice pa naj bi končali do avgusta letos. Poleg gradbeno-izolacijskih del in zamenjave stavbnega pohištva so vgradili tudi novo glavno toplotno postajo in podpostajo v traktu A. Ko bo prenova v celoti končana, naj bi se raba energije za ogrevanje na leto zmanjšala z 1235 MWh na 400 MWh.

    Kobarid

    V Kobaridu so lani zgradili energetsko učinkovit vrtec in glasbeno solo (naložba je znašala dobra dva milijona evrov), s čimer naj bi na leto zmanjšali rabo toplote za 92.000 kWh, izpuste ogljikovega dioksida za 23.920 kilogramov, stroške za toploto pa znižali za dobrih 9000 evrov. Večino denarja za to naložbo so dobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Za deset stavb v njihovi lasti so pridobili energetsko izkaznico (skupaj so za to odšteli skoraj 7800 evrov), energetsko pa so prenovili tudi Osnovno šolo Simona Gregorčiča v Kobaridu. Naložba je znašala več kot 322.000 evrov, večino denarja zanjo pa so dobili na ministrstvu za infrastrukturo. S tem ukrepom naj bi na leto zmanjšali rabo toplote za 356.803 kWh (oziroma za 13.776 standardnih kubičnih metrov plina), izpuste ogljikovega dioksida za 76.712 kilogramov, pri obratovanju in vzdrževanju pa naj bi vsako leto prihranili dobrih 63.000 evrov. Pomemben projekt je bil tudi uvajanje energetskega knjigovodstva v občinskih javnih stavbah, izvajali so številne izobraževalne delavnice ter informirali javnost.

    Litija
    V občini Litija so se lani veliko ukvarjali z energetskimi sanacijami. Tako so prenovili zdravstveni dom Litija (naložba je znašala skoraj 720.000 evrov, predviden letni prihranek toplote pa je 343 MWh) in POŠ Dole (naložba je znašala dobrih 133.000 evrov, predviden prihranek toplote je 93 MWh), energetsko sanacijo pa so izvedli tudi pri gradnji nadomestne osnovne šole Litija. Naložba v energetsko sanacijo nadomestne osnovne šole je znašala več kot dva milijona evrov, od tega je 30 odstotkov naložbe pokrilo ministrstvo za infrastrukturo, preostalo pa občina. Ocenjujejo, da bodo s tem ukrepom prihranili 529 MWh toplotne energije in 20 MWh električne energije. V javne zavode uvajajo energetsko knjigovodstvo in v nekatere tudi energetski monitoring. Za vse večje javne objekte bodo letos izdelali energetske izkaznice in zamenjali energent ogrevanja. Iz ekstra lahkega kurilnega olja bodo namreč prešli na zemeljski plin, za kar bodo poiskali koncesionarja.

    Nova Gorica
    V Novi Gorici so lani prenovili toplovodno in vročevodno omrežje (naložba je znašala 87.528 evrov), del pa so ga tudi na novo zgradili (za to so porabili več kot 53.000 evrov). Obnovili so kotlovnice in toplotne postaje ter energetsko prenovili podružnično šolo in vrtec Trnovo. Prenova je bila vredna dobrih 100.000 evrov, v njej pa so med drugim zamenjali tudi energent ogrevanja. Tako namesto 7620 litrov ekstra lahkega kurilnega olja, kolikor so ga porabili pred prenovo, zdaj porabijo 9859 kilogramov peletov. S prenovo so zmanjšali rabo toplote za 29.500 MWh, rabo električne energije za 600 kWh in izpuste ogljikovega dioksida za 8000 kilogramov. Ocenjujejo, da bodo zaradi tega ukrepa pri obratovanju in vzdrževanju na leto prihranili 6161 evrov. V vrtcih Čepovan in Solkan ter v Osnovni šoli Čepovan so zamenjali okna, za kar so skupaj odšteli dobrih 33.000 evrov. V Osnovni šoli Dornberk so za dobrih 15.000 evrov zamenjali notranjo razsvetljavo, v Osnovni šoli Šempas pa so poleg razsvetljave prenovili še strope (naložba je znašala več kot 14.000 evrov). Tudi letos bodo v javne stavbe uvajali energetsko knjigovodstvo in pomagali uporabnikom pri upravljanju z energijo, izobraževali in ozaveščali občane ter javne uslužbence, pridobivali energetske izkaznice in prenavljali toplovodno omrežje.

    Jesenice
    Občina Jesenice je ena tistih občin, ki je področje energetike predala v roke energetskega menedžerja. Med drugim izvajajo razširjene energetske preglede, uvajajo energetsko knjigovodstvo, prav tako pa skrbijo za nenehno izobraževanje svojih kadrov in za osveščanje občanov. Izvajali so tudi izobraževanje na področju energetske učinkovitosti najmlajših v osnovnih šolah. Na Jesenicah so za energetske sanacije pridobili subvencije, delujejo v smeri širitve daljinskega ogrevanja, prav tako kot veliko drugih občin pa so se lotili energetske prenove javne razsvetljave. Tudi sicer sprejemajo različne ukrepe za zmanjševanje rabe električne energije. Ker se zavedajo, da je za doseganje zastavljenih ciljev treba v strategijo vključevati občane, načrtujejo v prihajajočem obdobju tudi subvencije za energetske sanacije večstanovanjskih stavb, prav tako pa imajo konkretne načrte na področju nadaljnje širitve v smeri obnovljivih virov energije.

    Poljčane
    V občini Poljčane so lani porabili 22.326.697 kWh električne energije, od tega predstavlja raba električne energije v gospodinjstvih 31 odstotkov celotne rabe. Večji projekt, ki so ga lani izvedli, je bila energetska prenova Osnovne šole Poljčane. Tako so energetsko sanirali ovoj stavbe, zamenjali vrata in okna ter toplotno izolirali podstrešje in zamenjali strešno kritino. V okviru naložbe so izvedli tudi posege na strojnih instalacijah (vgradili so termostatske ventile, spodnja zapirala in termostatske glave; izolirali so cevne razvode v kotlovnici; izvedli so digitalno regulacijo kotlovnice in navezavo na CNS; vgradili so merilnike za spremljanje rabe energije – energetski monitoring – ter vgradili toplotno črpalko zrak/voda za ogrevanje sanitarne vode kuhinje). Izračunali so, da bodo na leto zaradi te naložbe prihranili 157,845 MWh. V desetih javnih stavbah (od 15) so že uvedli daljinsko energetsko upravljanje, torej računalniško podprt sistem za spremljanje in analizo rabe energije in energentov v stavbah, ki se posredno ali neposredno financirajo iz občinskega proračuna Poljčane. Za kar nekaj objektov so izdelali tudi energetske izkaznice in izvedli več projektov s področja ozaveščanja in informiranja občanov o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih.

    Ravne na Koroškem

    Občina Ravne na Koroškem nima energetskega menedžerja oziroma posebne osebe, ki bi skrbela za izvajanje projektov s področja energetike, niti ni vključena v lokalno energetsko agencijo, a to ne pomeni, da se na področju URE in OVE v občini nič ne dogaja. Prej nasprotno. Lani so nadaljevali z drugo fazo izvajanja energetske prenove Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ravnah na Koroškem. Za to fazo so potrebovali 274.300 evrov, od tega so skoraj 77 odstotkov pridobili iz projekta v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, preostalo je zagotovila občina. Pridobili so tudi potrebno dokumentacijo za energetsko prenovo dveh enot vrtca Ravne na Koroškem, in sicer enote Solzice in enote Ajda. V Osnovni šoli Koroški jeklarji so v sodelovanju z družbo Petrol vzpostavili energetski monitoring in za štiri odstotke zmanjšali rabo energije za ogrevanje. Energetski monitoring so uvedli tudi v vrtcu, in sicer v enoti Solzice in Ajda. V Ajdi so s tem rabo energije že zmanjšali za tri odstotke, v Solzicah pa skušajo predvsem pridobiti podatke, ki jim bodo pomagali pri kasnejši energetski prenovi. Zagotovili so tudi prostore in potrebno opremo za energetsko svetovalno pisarno ENSVET, njeno delovanje pa zagotavljajo sredstva Eko sklada. Letos bodo predvsem izdelovali energetske izkaznice za vse objekte v lasti občine.

    Šempeter Vrtojba
    Največji projekt, ki so ga lani izvedli v občini Šempeter-Vrtojba, je skoraj 91.000 evrov vredna naložba v energetsko prenovo podružnične šole Vrtojba. Večino – 85 odstotkov sredstev – je občina zagotovila iz sredstev Švicarskega sklada. V sklopu tega projekta so namestili termostatske ventile, izolirali fasado in streho ter zamenjali stavbno pohištvo. S tem ukrepom bodo na leto zmanjšali rabo toplote za 71.700 kWh (oziroma za 7562 standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina), zmanjšali rabo električne energije za 3.400 kWh, izpuste ogljikovega dioksida za 16.210 kilogramov in pri obratovanju in vzdrževanju vsako leto prihranili 10.930 evrov. Prenavljali so tudi javno razsvetljavo, največ – 350 svetilk na 13 odjemnih mestih – so zamenjali v občini Šempeter, in sicer v okviru projekta Futurelights. To jih je stalo dobrih 96.000 evrov. S tem ukrepom so letno prihranili za 234.170 kWh električne energije oziroma dobrih 28.000 evrov, 128.794 kilogramov izpustov ogljikovega dioksida, letne stroške vzdrževanja pa so znižali za več kot 4000 evrov. Izvedli so tudi energetski pregled v Zdravstvenem domu Šempeter, s pomočjo krožkov in tematskih dni izobraževali otroke po osnovnih šolah, letos pa naj bi med drugim energetsko prenovili še telovadnico na podružnični šoli Vrtojba (naložba v toplotno izolacijo ter menjavo oken in vrat jih bo stala skoraj 245.000 evrov).

    Šentjur

    Občina Šentjur se lahko pohvali s številnimi uspešno izvedenimi projekti. Poleg tega, da so na osnovnih šolah izvedli energetske sanacije in uvajali sisteme za soproizvodnjo toplote in električne energije, so za 2,4 milijona evrov izvedli tudi rekonstrukcijo in energetsko sanacijo kulturnega centra Ipavec za katerega so 73 odstotkov sredstev pridobili od ministrstva za kulturo. Tudi pri sanaciji osnovnih šol so bili uspešni na razpisih države. Kot zanimivost lahko navedemo, da so se sistematično lotili uvedbe organizacijskih ukrepov učinkovite rabe energije v javnih zgradbah, ki jih izvajajo v okviru del energetskega upravljavca. Prav tako pa velik poudarek dajejo na informiranje širše javnosti – svojih občanov, saj so v ta namen vzpostavili tudi energetsko svetovanje v občini. Oblikovali pa so tudi usmerjevalno skupino za izvajanje akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. Že pred tem so v izbranih javnih objektih uvedli energetski monitoring, stalno pa iščejo tudi nove finančne vire za uresničitev ukrepov in pripravo vlog za sofinanciranje projektov, s katerimi dosegajo večjo energetsko učinkovitost.

    Tolmin
    Največji projekt občine Tolmin v lanskem letu je bila energetska prenova Šolskega centra Tolmin, za kar so odšteli 2,2 milijona evrov. Poleg tega, da so izolirali fasado, so vgradili energetsko učinkovite prezračevalne sisteme, prenosnike za vračanje toplote, izboljšali ogrevalne sisteme in uvedli meritev porabe energije. Vgradili so tudi toplotne črpalke. Tako naj bi na letni ravni iz OVE proizvedli 74.840 kWh energije, zmanjšali rabo toplote za 1.009.490 kWh, električne energije pa za 61.080 kWh. Zmanjšali bodo tudi izpuste ogljikovega dioksida, in sicer za 296.061 kilogramov. Na leto bodo s tem ukrepom pri obratovanju in vzdrževanju prihranili 111.419 evrov. Izvedli so tudi energetsko prenovo knjižnice Cirila Kosmača Tolmin, kjer so namestili termostatske ventile, zamenjali stavbno pohištvo, izolirali fasado in streho. Prenovili so tudi javno razsvetljavo (zamenjali so 326 neustreznih in namestili 37 novih svetilk), kar jih je stalo skoraj 233.000 evrov. Za kar nekaj svojih objektov so izdelali merjene energetske izkaznice ter s pomočjo delavnic izobraževali in osveščali občane o pomenu URE in OVE. 

    Natečaj En.občina je namenjen občinam, ki se zavedajo energetsko učinkovitega ravnanja in v tem vidijo priložnost za izboljšanje kvalitete življenja v lokalni skupnosti. Dvajset občin, ki so v preteklosti že prejele nagrado za energetsko najbolj učinkovite, in se jim bodo letos pridružile še tri nove, svoje delo nenehno nadgrajujejo.

    Sicer pa bodo osrednje teme letošnje zaključne konference En.občina financiranje in birokratske ovire na poti do uresničevanja zadanih ciljev tako Evrope, države kot tudi samih občin. S številnimi gosti, med katerimi bodo državni sekretarji, predstavniki agencij, občin in gospodarstva, bomo iskali rešitve in priložnosti, kako uspešno realizirati zadane projekte in končne cilje. Seveda ne bomo pozabili niti na konkretne primere iz prakse, ki jih v našem okolju ne primanjkuje.

    Energetika.NET 


    Več informacij:
    Mateja Kegel Kozlevčar
    Vodja projekta
    040 42 33 25
    #EM#6d6076666e64286c6d6e6f674c68606a627677677d7e7739767c6e#EM#
  •      
    Partnerji in sponzorji
      logo remida sentrupert
    combined logo MED   horizontal
    »Projekt je podprt v okviru programa MED (Mediteran)
    in ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj«
     

      Eko sklad

       Petrol LOGO Slogan Vertical

      SmartiS logo

      JPH logo

    Spletna aplikacija eJN omogoča enostavnejšo
    izvedbo postopkov javnih naročil, zagotavlja prilagojene vsebine
    glede na predmet naročanja ter generiranje vseh potrebnih
     dokumentov za uspešno in učinkovito
     izvedbo postopkov javnega naročanja.
    Omogoča izvedbo elektronskega javnega naročanja,
    ki je predpisan z javno-naročniškimi Direktivami.
    Aplikacijo so razvili pravni strokovnjaki z dolgoletnimi
    izkušnjami na področju javnega naročanja,
    ki skrbijo tudi za ustreznost in posodabljanje
    predpripravljenih vsebin ter nudijo strokovno pomoč
     pri izvajanju postopkov (http://www.ejn.si).

      sef

      100RES SLO BW
  • Fotografije: Barbara Reya (www.barbarareya.si)
  • Soproizvodnja električne in toplotne energije »kogeneracija Dob«, Marko Kos, Šentrupert; Marko Kos.pdf

    Vizija energetske samooskrbe – zeleni razvojni model, Uroš Pikl, Energetika Šentrupert, Uros Pikl.pdf 

    Nepovratna sredstva, javno-zasebno partnerstvo in javno naročanje, Jana Habjan Piletič, JHP projektne rešitve, Jana Habjan Piletic.pdf 

    Projekt Pametni župan, Blaž Golob, SmartiS, Blaz Golob.pdf 

    Daljinsko ogrevanje v občini Bled, Blaženka Pospiš Perpar, Petrol, Blaza Pospis Perpar.pdf

    Nepovratne subvencije Eko sklada v letu 2015, Milenko Ziherl, Eko sklad, Milenko Ziherl.pdf

    Portal Trajnostna energija, Dejan Šošter, Borzen, Dejan Soster.pdf
  • En.občina 010
    En.občina 011
    Natečaj En.občina 012
    En.občina 013 - seminar
    En.občina 014
    En.občina 015
 Vsi dogodki Energetike.NET po tematikah        Pretekli dogodki        Napovednik dogodkov
  • Energetika.NET
  • Energetika.NET
  • Čet 9°C

  • Pet 11°C

  • Sob 9°C

  • Ned 11°C

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×