Strateška energetska konferenca En.odmev 010

Grand Hotel Union, Ljubljana, 3. marec 2010
  • V organizaciji Energetike.NET je 3. marca v Grand hotelu Union potekala tradicionalna En.konferenca, na kateri se je zbralo 160 predstavnikov s področja energetike, vodilni energetiki pa so spregovorili o energetski politiki, naložbah v energetiki ter o konkurenčnosti na trgu električne energije in zemeljskega plina.

    Zeleno knjigo za Nacionalni energetski program so kot strokovno podlago za pripravo novega Energetskega programa Republike Slovenije (NEP) na ministrstvu za gospodarstvo predstavili že aprila lani, preden so odprli javno razpravo o tem dokumentu. Danes pripravljalci dokumenta – NEP za ministrstvo pripravljajo na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan (CEU IJS,) – obljubljajo, da bo novi NEP postavljal v ospredje učinkovito rabo in obnovljive vire energije ter razvoj distribucijskih omrežij vključno s pametnimi omrežji.

    Med izzivi v globalnem okolju so gotovo velika nihanja cen, ki so posledica velikega povečanja povpraševanja po energiji v hitro razvijajočih se gospodarstvih, kar pa se bo po izteku krize gotovo ponovilo. Pod vprašaj se postavlja tudi zanesljivost oskrbe, predvsem z zemeljskim plinom, kot kaže, pa bo v prihodnosti prav ta energent substitut za premog.

    Pojav zmanjšanja rasti gospodarstva zaradi likvidnih sredstev, ki je preplavil v drugi polovici leta 2008 ves svet, je prisilil tudi Evropsko Komisijo k pripravi ukrepov za ponovno oživitev gospodarstva. Na temelju Lizbonske strategije je nastal Evropski načrt za oživitev gospodarstva, iz katerega je del sredstev dobil tudi slovenski operater prenosnega sistema zemeljskega plina Geoplin plinovodi.

    Od električne energije do zemeljskega plina

    Slovenija ima sicer energetsko infrastrukturo, ki šteje že več desetletij in bi jo morali intenzivno posodabljati. Po drugi strani pa načelne tendence Evropske unije po varni oskrbi in zmanjševanju uvozne vodijo v razvoj novih tehnologij za izkoriščanje domačih danosti: sončni, vetrni in hidro potenciali. A v Sloveniji bomo, kot kaže, ostali še nekaj časa pri tradicionalnih virih; izgradnja bloka 6 šoštanjske termoelektrarne postaja domala že dejstvo, intenzivno poteka tudi načrtovanje drugega bloka krške nuklearke, s projektom gradnje plinovoda Južni tok pa se bo verjetno osvetlila  tudi slika o bodoči plinsko-parni elektrarni.

    V svetovnem merilu je zemeljski plin fosilno gorivo 21 stoletja. Njegove dokazane zaloge v višini 190 tisoč milijard Sm3, ob sedanjem nivoju svetovne proizvodnje, zagotavljajo 61-letno oskrbo. Slovenija ne razpolaga z lastnimi nahajališči zemeljskega plina, viri pa so oddaljeni na tisoče kilometrov. Zato je vpetost slovenskega plinovodnega omrežja v sistem evropskih tranzitnih plinovodov in diverzificiranih oskrbovalnih poti, ključnega pomena. Zemeljski plin si je povsod po svetu izboril vodilni tržni delež, ne pa tudi v Sloveniji. V energetski bilanci je delež zemeljskega plina pri nas s 13,5 % med najnižjimi v Evropi, kjer znaša 25 %.

    Prenosno infrastrukturo zahtevajo tudi objekti za proizvodnjo električne energije. Kakšna bo ta, je odvisno od velikosti objektov – z gradnjo razpršenih virov bodo rasla distribucijska oziroma bodoča aktivna omrežja, z velikimi proizvodnimi kapacitetami pa bo treba ustrezno krepiti prenosno omrežje, vključujoč čezmejne povezave. Te že danes omogočajo pretoke in trgovanje z energijo preko meja. Tu pa se že pojavljajo ugibanja o dobičkih trgovcev z električno energijo, ki jih je tudi v Sloveniji vedno več. Odjemalci pa so ob vse bolj izrazitem konkurenčnem boju, zaradi abstraktnosti celotne dejavnosti oskrbe z električno energijo in nepoznavanja vrednostne verige pri oskrbi, izpostavljeni zelo raznoliki ponudbi dobaviteljev. Konkurenčnost na trgu električne energije se je predvsem v lanskem letu izjemno povečala, ocenjujejo najaktivnejši trgovci.

    Pomembni energetski projekti na nacionalnem nivoju

    Holding Slovenske elektrarne (HSE) z vidika sprejetega energetsko-podnebnega paketa izpolnjuje vse vidike: »Z izgradnjo TEŠ 6 zmanjšujemo CO2, z izgradnjo hidroelektrarn na Spodnji Savi izpolnjujemo cilje OVE, na področju učinkovite rabe energije (URE) pa smo aktivni v kampanji Energija.si,« pravi mag. Djordje Žebeljan s HSE. Na včerajšnji okrogli mizi v okviru En.konference o novem energetskem valu investicij je Žebeljan poudaril, da moramo vsako lokacijo izkoristiti maksimalno.  »Energetiki izboljšujemo obstoječe elektrarne, da bi ohranili okolje.«

    Tudi banke podpirajo projekte, ki so nacionalnega pomena, je v zvezi z izgradnjo bloka 6 in morebitnega financiranja projekta s strani UniCredita poudarila mag. Jana Benčina Henigman. Na vprašanje, ali tudi brez državnega poroštva, odgovarja, da se tukaj odprejo diskusije, je pa projekt tudi brez državnega poroštva izvedljiv, vendar je potreben podroben pregled. 

    Kar zadeva morebitno izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško, pa slednja brez zasebnih investitorjev ni mogoča, poudarja dr. Tomaž Žagar iz GEN energije, ki pravi, da je projekt v fazi, da se lahko  primerja z drugimi alternativami na nivoju države. Kdaj se bo blok 2 začel graditi pa je po njegovih navedbah preveč politično vprašanje.

    Dr. Milan Medved predsednik Energetske zbornice Slovenije in direktor Premogovnika Velenje pa pravi, da gre vedno za tehtanje ali en ali drugi vir, samo ene rešitve ni. »Napovedi za prihodnost so zelo nehvaležna reč; trdno sem prepričan,d a bo poraba rasla naprej, to je sploh značilno za Slovenijo, ki se razvitemu svetu približuje razvitemu svetu. Zaradi zgrešenih napovedi je bil investicijski ciklus popolnoma zaustavljen.  V Energetski zbornici smo mišljenja, d a je potrebno  investirat v proizvodne in prenosne mreže ter v distribucijsko mrežo.  Ena ključnih prednosti Slovenije je uravnoteženost virov; nova najcenejša elektrarna pa ne rabi nove lokacije, je racionalna  raba energije, kar pomeni, da bomo vsi živeli bolj vzdržno.«

    En.konferenco podpirajo:


    Pokrovitelj
    schneider electric
    src


    Gen-I Unicredit bank


    Elektroservisi
    Gen energija logo


    Provin
    IBMweb


    logotip geoplin (modra podlaga)
    INEA copy
  • Otvoritev in uvodni nagovor

    foto0 tatjanaseneker mala
    Tatjana Šeneker
    vodja dogodkov, Energetika.NET

    UVODNA SEKCIJA: Energetska politika

    foto1 janezkopac mala
    mag. Janez Kopač
    generalni direktor, Direktorat za energijo, Ministrstvo za gospodarstvo
    foto2 franczlahtic mala
    dr. Franc Žlahtič
    sekretar, Direktorat za energijo, Ministrstvo za gospodarstvo
    foto3 irenapracek mala
    Irena Praček
    direktorica, Javna agencija RS za energijo
    foto4 tinafistravec mala
    Tina Fistravec
    svetovalka za EU in mednarodne zadeve, Sektor za oskrbo z energijo, Ministrstvo za gospodarstvo
    foto5 anastanic mala
    Ana Stanič
    odvetniška pisarna E&A Law

    SEKCIJA 1: Energetske naložbe in gospodarska kriza

    foto6 marjaneberlinc
    Marjan Eberlinc
    direktor, Geoplin plinovodi
    foto7 alojzstana mala
    mag. Alojz Stana
    direktor, Geoplin
    foto8 tomazzagar mala
    dr. Tomaž Žagar
    vodja službe za dovoljenja in tehnične analize, GEN energija
    foto9 urosrotnik mala
    dr. Uroš Rotnik
    direktor, TEŠ
    foto10 haraldwatzek mala
    dr. Harald Watzek
    UniCredit Bank AG, München

    SEKCIJA: So izgovori in so rešitve

    foto11 aleshvala mala
    Aleš Hvala
    svetovalec uprave, SRC
    foto27 petrherman
    Petr Herman
    direktor, Schneider Electric, Slovenija, Hrvaška, BiH

    OMIZJE 1: Nov val energetskih investicij   

    foto12 aleksandermervar
    Aleksander Mervar
    pomočnik direktorja, ELES
    foto9 urosrotnik mala
    dr. Uroš Rotnik
    direktor, TEŠ
    foto8 tomazzagar mala
    dr. Tomaž Žagar
    vodja službe za dovoljenja in tehnične analize, GEN energija
    foto13 blazkosorok mala
    Blaž Košorok
    direktor, TE TOL
    foto14 djordjezebeljan mala
    mag. Djordje Žebeljan
    izvršni direktor razvoja, HSE
    foto15 rokvodnik mala
    mag. Rok Vodnik
    član uprave za področje energetike, Petrol
    foto16 janabencinahenigman
    mag. Jana Benčina Henigman
    vodja oddelka Ključne stranke, UniCredit Bank
    foto17 milanmedved mala
    dr. Milan Medved
    predsednik, Energetska zbornica Slovenije, direktor, Premogovnik Velenje
      

    OMIZJE 2: Ali na trgu električne energije obstaja resnična konkurenčnost?   

    foto19b dejanparavan mala
    dr. Dejan Paravan
    član uprave za prodajo, GEN-I
    foto20 tomazstokelj mala
    dr. Tomaž Štokelj
    izvršni direktor Sektorja trženja, HSE
    foto21 tomazoresic mala
    Tomaž Orešič
    direktor za zahodno in srednjo Evropo, EFT Group
    foto22 gorazdskubin mala
    Gorazd Skubin
    direktor za področje elektrike, Petrol
    foto18 gregorbozic mala
    mag. Gregor Božič
    izvršni direktor OE nakupa in prodaje električne energije, Elektro Ljubljana
    foto23 karlopersolja mala
    mag. Karlo Peršolja
    direktor, Borzen

    OMIZJE 3: Kaj je potrebno narediti, da bi zaživel trg plina?

    foto7 alojzstana mala
    mag. Alojz Stana
    direktor, Geoplin
    foto24 lorenzomaina mala
    Lorenzo Maina
    direktor, Adriaplin
    foto25 alanperc mala
    mag. Alan Perc
    direktor, Energetika Maribor
    foto26 francdover mala
    mag. Franc Dover
    direktor, Petrol Plin
    foto28 damjanzagozen mala
    mag. Damjan Zagožen
    sekretar, Direktorat za energijo, MG

  • UVODNA SEKCIJA: Energetska politika

    mag. Janez Kopač, Direktorat za energijo, MG - Nov energetski zakon

    dr. Franc Žlahtič, Direktorat za energijo, MG - Kaj je Slovenija pridobila iz Evropskega programa za oživitev gospodarstva?
    Pojav zmanjšanja rasti gospodarstva zaradi likvidnih sredstev, ki je preplavil v drugi polovici leta 2008 ves Svet, je, kakor je to običaj v tovrstnih primerih gospodarskih recesij, izzval – prisilil EU politiko (EU Komisijo) k pripravi ukrepov za ponovno oživitev gospodarstva. Na temelju Lizbonske strategije je nastal Evropski načrt za oživitev gospodarstva (EERP). Ta ponuja vzvode za vzpostavitev ponovnega zaupanja v trge (vzpodbujanje povpraševanja) ter išče takšne naložbe, ki bi imele čim učinkovitejši in kompleksnejši učinek na makroekonomiko v dolgem obdobju (pametne naložbe). Jasno je, da je energetika panoga, ki sodi prav s svojo infrastrukturo in storitvami v segment EERP.
    V prispevku predstavimo tisti del EERP, ki se navezuje na infrastrukturne energetske projekte. Slovenija jih je ob pravem času predstavila, utemeljila in omogočila porabo sredstev za njihovo soinvestiranje. Ti projekti so morali dokazati svojo EU dimenzijo, izpolnjevati ostre kriterije resnosti izvedbe ter predstaviti svoj učinek na rast gospodarstev.
    V okviru infrastrukturnih projektov je vsem postavljenim kriterijem zadostil projekt Geoplin – plinovodi: Avstrijska meja – Vodice.

    Celotna predstavitev: FrancZlahtic.pdf

    Irena Praček
    , Javna agencija RS za energijo - Vloga regulatorja v prihodnosti
    Energetski regulatorji imajo vse od začetka svojega delovanja osrednjo vlogo, brez katere trgi z energijo ne bi mogli delovati. Določajo cene za uporabo omrežij, nadzirajo dostop do omrežij in pogoje za njihovo uporabo, nadzirajo pa tudi podjetja, ki so odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežij.
    V prihodnje se bo vloga energetskih regulatorjev poglabljala in širila. Sedanja vloga sicer ostaja osrednja naloga regulatorjev, vpliv na pogoje delovanja in dostop do omrežij pa se bistveno poglablja. Regulatorji bodo morali natančneje nadzirati pogoje uporabe omrežij in bodo nanje imeli tudi večji vpliv. Vloga pri nadzoru nad delovanjem trga dobiva veliko širše razsežnosti in določnejše oblike predvsem pri varstvu konkurence in varstvu potrošnikov in pri večji preglednosti trga. Elementi varstva potrošnikov, ki bodo del nalog in pristojnosti regulatorjev, so predvsem vpliv na račune, ravnanje s pritožbami odjemalcev in razvoj tako imenovanih pametnih oziroma aktivnih omrežij.
    Okrepljena bo tudi usklajevalna in nadzorna vloga regulatorjev na regionalnih ravneh in na ravni EU, predvsem s sodelovanjem v Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER.

    Celotna predstavitev: IrenaPracek.pdf

    Tina Fistravec
    , Sektor za oskrbo z energijo, MG - ACER – novost evropskega energetskega trga s sedežem v Sloveniji,
    Sloveniji je bil 6. decembra 2009 dodeljen sedež novo ustanovljene Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). To je prvi sedež kakšne EU agencije v Sloveniji. ACER je integralni del tretjega energetskega zakonodajnega svežnja, sprejetega poleti 2009, ki prinaša spremembe pri delovanju EU trga z elektriko in plinom. Namen nove zakonodaje je nadaljnja liberalizacija notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom, nepogrešljiv del tega pa je seveda skupni regulatorni okvir. ACER naj bi nadgradila uspešni model sodelovanja nacionalnih regulatorjev v okviru Skupine evropskih regulatorjev za elektriko in plin (European Regulators' Group for Electricity and Gas – ERGEG). Ključen premik je v večanju pristojnosti, saj bo imela ACER v nekaterih primerih moč sprejemati tudi obvezujoče odločitve. Agencija bo na evropski ravni dopolnjevala regulatorne naloge, ki jih na nacionalni ravni izvajajo regulatorni organi, in zagotavljala okvir za sodelovanje nacionalnih regulatorjev. ACER bo tudi izvajala regulatorni nadzor nad sodelovanjem sistemskih operaterjem prenosnih omrežij in sprejemala določene odločitve v primeru čezmejnih vprašanj. Agencija bo dodatno delovala kot splošen svetovalni organ, saj bo pripravljala mnenja in priporočila za Komisijo, Evropski parlament ali Svet EU ter nacionalne regulatorne organe in sistemske operaterje prenosnih omrežij. Zagotavljanje neodvisnosti agencije bo ključen izziv, ki bo moral biti izpolnjen, da se doseže cilje konkurenčnega, transparentnega in dobro delujočega notranjega energetskega trga.

    Celotna predstavitev: TinaFistravec.pdf

    Ana Stanič
    , odvetniška pisarna E&A Law - Glavne določbe tretjega energetskega paketa
    Evropska unija je julija lani sprejela tretji energetski paket (TEP)  z namenom vzpostavitve integriranega in enotnega evropskega trga s plinom in električno energijo. TEP vsebuje tri uredbe in dve direktivi. Slovenija in druge države članice EU morajo do 3. marca 2011 prenesti direktivi v domači pravni red. Z istim dnem bosta kot del slovenskega pravnega reda začeli veljati tudi obe uredbi.
    Ključni elementi TEP-a so: (i)  dejansko ločevanje dejavnosti dobave in proizvodnje od delovanja omrežja; (ii)  režim izjem za novo plinsko infrastrukturo in nove enosmerne daljnovode; (iii) certificiranje operaterjev prenosnih omrežij; (iv) dolžnosti operaterjev prenosnih omrežij, skladišč, distribucijskih sistemov in sistemov UZP; (v) krepitev pristojnosti in dolžnosti Agencije RS za energijo; (vi)  ustanovitev Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev na ravni EU, katere sedež bo v Sloveniji; (vii)  ustanovitev Evropskih mrež operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo ter za plin (ENTSO), prek katerih bodo operaterji sodelovali na ravni Skupnosti; in (viii)   regionalno sodelovanje med operaterji ter nacionalnimo regulatorji.

    Celotna predstavitev: AnaStanic.pdf

    SEKCIJA 1: Energetske naložbe in gospodarska kriza

    Marjan Eberlinc,Geoplin plinovodi - Kako varna bo oskrba Slovenije s plinom v prihodnosti?
    V svetovnem merilu je zemeljski plin fosilno gorivo 21 stoletja. Njegove dokazane zaloge v višini 190 tisoč mrd Sm3, ob sedanjem nivoju svetovne proizvodnje, zagotavljajo 61-letno oskrbo. Slovenija ne razpolaga z lastnimi nahajališči zemeljskega plina, viri pa so oddaljeni na tisoče kilometrov. Zaradi tega je vpetost slovenskega plinovodnega omrežja, ki ga ima v lasti in upravljanju sistemski operater prenosnega omrežja, družba Geoplin plinovodi d.o.o., v sistem evropskih tranzitnih plinovodov in diverzificiranih oskrbovalnih poti, ključnega pomena. Zemeljski plin je čisto gorivo, za uporabo enostavno, varno in energetsko učinkovito. Povsod po svetu si je izboril vodilni tržni delež, ne pa tudi v Sloveniji. V energetski bilanci je delež zemeljskega plina pri nas s 13,5 % med najnižjimi v Evropi, kjer je 25%.
    Obstoječe omrežje je na vzhodni dobavni strani polno zasedeno, zato je potrebna širitev za oskrbo v RS in za izpolnjevanje mednarodnih transportnih obveznosti. Poudarek je na povečanju zmogljivosti hrbtenice prenosnega omrežja z gradnjo vzporednih prenosnih plinovodov M1/1 in M2/1 od Ceršaka, mimo Rogatca do Vodic. K temu spada tudi že zgrajena kompresorska postaja v Ajdovščini in nova kompresorska postaja v Kidričevem. Družba je sredi intenzivnega načrtovanja in gradnje. Na relaciji Ceršak–Rogatec–Vodice so že zgrajeni odseki Zrkovci–Malečnik, Kidričevo–Rogatec, Rogatec–Rogaška Slatina. Zgrajeni pa so tudi plinovodi Šentrupert–Šoštanj in Šmarje pri Jelšah–Slovenske Konjice.

    Celotna predstavitev: MarjanEberlinc.pdf

    mag. Alojz Stana
    , Geoplin - Zemeljski plin v EU in Sloveniji 2010 – 2020
    Ekonomska kriza, recesija in segrevanje ozračja bodo korenito spremenili nadaljnjo razvojno pot energetskega gospodarstva globalno, regionalno in lokalno.
    Največjo rast porabe energentov in energije bomo beležili v državah ne članicah OECD, ki bo v letih 2010 – 2030 med 0,7 % in 1,5 % na letni ravni. Sledila bo večja rast  porabe energentov do leta 2015, nato se pričakuje umiritev.
    Kako pa v Sloveniji? Kakšne energetske objekte oziroma elektrarne bomo gradili? Kako bomo zmanjšali CO2 izpuste? Kako bomo uspeli zagotoviti državljanom in industriji optimalni cenovni nivo posameznih energentov in energije? Kakšen pomen bo imel Tretji energetski sveženj za nadaljnji razvoj elektro in plinskega sektorja?
    Kako bodo zagotovljeni potrebni institucionalni parametri za trajnostni energetski razvoj v dobrobit slovenskega gospodarskega sektorja, državljanov in s tem povezanega življenjskega standarda?

    Celotna predstavitev: AlojzStana.pdf

    dr. Tomaž Žagar
    , GEN energija - Priložnosti in izzivi projekta izgradnje Jedrske elektrarne Krško - blok 2
    Izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK 2) ponuja mnoge priložnosti in rešitve: varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, optimalno rešitev za okoljske zahteve, sprejemljivo, napovedljivo in stabilno ceno energije, pozitivne učinke na gospodarski razvoj ter velik prispevek k dolgoročnemu trajnostnemu razvoju. Načrtovanje izgradnje drugega bloka narekujejo predvsem pričakovana letna rast porabe električne energije, velika odvisnost od uvoza, visoka starost energetskih objektov in uresničevanje podnebno-energetskega paketa. Pri gradnji novega bloka jedrske elektrarne lahko Slovenija uporabi večdesetletna znanja in izkušnje, ki jih ima s tlačnovodnimi elektrarnami. Načrtovani blok bi imel inštalirano moč do 1600 MW, uvrščal pa bi se med reaktorje tretje generacije, ki so v primerjavi s trenutno obratujočo drugo generacijo reaktorjev tehnično še bolj dovršeni in ekonomsko še učinkovitejši.

    Celotna predstavitev: TomazZagar.pdf

    dr. Uroš Rotnik
    , TEŠ - Blok 6 TEŠ

    Celotna predstavitev: UrosRotnik.pdf

    dr. Harald Watzek, UniCredit Bank AG, München - Kako financirati energetske projekte - izkušnje iz evropske perspektive
    Skupina UniCredit je ena vodilnih bančnih skupin v Evropi in ena od strateških usmeritev je tudi ponujanje celovitih finančnih rešitev na področju financiranja investicij v pomembno energetsko infrastrukturo na ključnih trgih, kamor sodi tudi Slovenija. Dr Harald Watzek, ki na letošnji En.Konferenci 010 zastopa UniCredit Bank in prihaja iz Nemčije, ima bogate izkušnje s področja financiranja investicij na evropskem energetskem trgu in bo na konferenci predstavil projektno financiranje kot enega od načinov financiranja energetskih projektov, skupaj s prednostmi in slabostmi, ki jih ta oblika financiranja vključuje. Tovrstne finančne rešitve po meri lahko povečajo donosnost investicij, hkrati pa potencialno tudi zmanjšujejo jamstva investitorjev pri najemu posojila. Skupina UniCredit ponuja tudi druge oblike hibridnega ali klasičnega podjetniškega financiranja, pri čemer pri vseh oblikah financiranja vedno vključuje lokalne banke in njihov odnos s strankami ter potrebne industrijske in produktne specialiste.

    Celotna predstavitev: HaraldWatzek.pdf

    SEKCIJA: So izgovori in so rešitve

    Aleš Hvala, SRC - CRM v srcu energetskega trga
    Deregulacija trga, ki je v zadnjem času na energetski trg prinesla število novosti in konkurentov, zahteva hiter odziv ponudnikov. Možnosti poslovanja izven okvirov dosedanjih regij zahteva poseben pristop ponudnikov do končnih odjemalcev, ki so s široko ponudbo spletnih in drugih medijev vse bolje obveščeni o ponudbi na trgu.
    V cilju ne samo spremljanja temveč tudi uspešnega obvladovanja sprememb, ki jih narekuje trg, bodo energetska podjetja morala v svoje poslovanje vpeljati nove pristope in procese, ki do sedaj za njih niso bili ključni za doseganje poslovnih rezultatov. Te spremembe bodo zahtevale tudi vpeljavo novih informacijskih rešitev, ki bodo nudile podporo tem procesom.
    V predavanju z naslovom CRM v srcu energetskega trga bo govora prav o potrebi informatizacije elektroenergetskega sektorja in informacijskih rešitvah, ki podpirajo poslovne procese. Predavanje bo podalo odgovore na to kako informacijske rešitve in njihova integracija pripomorejo k izboljšanju poslovnih procesov, zmanjševanju stroškov  poslovanja, zviševanju učinkovitosti zaposlenih ter pridobivanju novih strank.

    Celotna predstavitev: AlesHvala.pdf

    Petr Herman,
    Schneider Electric, Slovenija, Hrvaška, BiH

    OMIZJE 1: Nov val energetskih investicij   

    Aleksander Mervar, ELES
    V Republiki Sloveniji (RS) so aktualne tri investicije v proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije velikih moči: TEŠ blok 6 moči 600 MW, NEK II moči do 1.600 MW, Kidričevo 2 x 400 MW. Elektro Slovenija (ELES) kot sistemski operater prenosnega omrežja je dolžan po določilih ENTSO-E Operation Handbook zagotavljati terciarno, 15 minutno rezervo (TR) v višini najmočnejše proizvodne enote. Trenutno je to ½ moči NEK – 348 MW. Vir za kritje stroškov najema TR je omrežnina za uporabo prenosnega omrežja, katero v RS plačujejo končni porabniki (t.i. "load" model). Teoretično lahko v tem trenutku TR zagotovimo v RS. Glede na obstoječe enote, njihovo preostalo življenjsko dobo, lahko z gotovostjo trdim, da smo v RS sposobni v naslednjih 10 letih zagotoviti cca 300 MW moči za TR, preostanek se bo zakupil v tujini, lahko pa zgradimo sistemsko enoto v RS. Ta trditev velja za obstoječe stanje (348 MW). Po pričetku obratovanja bloka 6 v TEŠ bomo morali dodatno zakupiti TR v višini 202 MW, v primeru izgradnje 1.600 MW bloka NEK II pa 1.252 MW. Ocenjujem, da so možnosti najema dodatnih količin TR izven teritorija RS zelo omejene, če sploh so. Srednjeročna tehtana aritmetična sredina cena najema 1 MW TR naj ne bi presegla 60.000 EUR.  Po izgradnji bloka 6 bi se morala omrežnina zaradi najema dodatne TR realno povečati za 12%, v primeru izgradnje NEK II moči 1.600 MW pa za 74%. V ta povečanja niso vključena povečanja zaradi npr. inflacije, povečanega obsega zakonsko določenih aktivnosti ELES-a, itd… . Za optimalno obratovanje objektov teh nazivnih moči bo moral ELES investirati do leta 2020 v 400 kV omrežje cca 350 mio EUR.

    Blaž Košorok
    ,  TE TOL
    Živimo v času, ki odseva vpliv finančne krize na naložbe v energetiki. Nevarnost ali priložnost? Upočasnitev ali celo zaustavitev investicij je dolgoročno gledano lahko zelo tvegano početje, saj bomo posledice čutili na zmanjšani energetski varnosti in v klimatskih spremembah.  Energetske naložbe v današnjem času moramo načrtovati, razvijati in presojati  (tudi soditi) najprej in predvsem z vidika energetske učinkovitosti in okoljske sprejemljivosti, ki se jima trdno za krilo držita ekonomija in tudi nemilostna časovna komponenta. Slednja je morda tista, ki naložbe v energetiki pomembneje loči od ostalih (infrastrukturnih) naložb, saj večja časovna oddaljenost  od stanja »zasajene lopate« in stanja poskusnega obratovanja pomembno vpliva na nastanek različnih tveganj. Zato terjajo veliko več posluha, poguma in odgovornosti v odločitvah za njihovo izvedbo. Če je bila ekonomija nekoč ključen dejavnik, ki je prevesil tehtnico v prid določeni naložbi,  se moramo danes pri sprejemanju odločitev zavedati in upoštevati sprejete zaveze, ali če zapišemo drugače: Naložbe v energetiki (bodisi v posodobitve ali postavitve novih proizvodnih virov) so zaradi sprejetih energetskih in okoljskih zahtev nujne. Na vprašanje, kako jih bomo financirali (ali jih bomo lahko), moramo investitorji najti ustrezen in sprejemljiv odgovor. Si sicer vsi skupaj upamo nositi posledice?!

    mag. Djordje Žebeljan
    , HSE
    Pred skupino HSE je obdobje, v katerem bo potrebno poslovanje prilagoditi usmeritvam in zahtevam sprejete evropske podnebno-energetske politike ter nadaljevati z izvedbo načrtovanih naložbenih projektov. Zagotavljanje nemotene proizvodnje električne energije ni cilj, ampak pogoj za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov, medtem, ko je za nadaljnjo rast poslovanja  potrebna nenehna rast proizvodnih zmogljivosti ter večanje obsega trgovalnih količin ter širjenje novih poslovnih področij.
    Projekti skupine HSE, kot so gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi, blok 6 v TEŠ, načrtovane elektrarne na srednji Savi, dokončana postavitev verige hidroelektrarn na spodnji Savi, raziskava možnosti postavitve verige hidroelektrarn na Muri idr., so tisti, ki bodo Sloveniji pomagali doseči zastavljene cilje Energetsko podnebnega zakonodajnega paketa kot tudi zmanjšanje uvozne odvisnosti Slovenije. Poglavitno je sočasno izvajanje vseh zahtevanih ciljev, saj nam denimo povečanje energetske učinkovitosti lahko hkrati zmanjša emisije toplogrednih plinov ter poveča delež OVE v končni porabi energije.

    mag. Rok Vodnik
    , Petrol
    Povsem samoumevno se nam zdi, da zasveti luč, ko pritisnemo na stikalo. A v ozadju se dogajajo pomembni procesi. Investicijski procesi v elektroenergetiki so nedvomno eni izmed teh. Obdobje konjunkture prejšnjih let je najpomembnejše vplivalo na stalno rast cen električne energije. Trendom rasti cen so vzporedno sledili tudi trendi rasti investicijske dejavnosti. Moč ponudnikov in investitorjev se je z nastopom obdobja splošne gospodarske nestabilnosti precej spremenila. Še pred kratkim se je na tem področju prodalo tako rekoč vse in povpraševanje je bilo popolnoma v podrejenem položaju. Kriza je vzpostavila potrebno ravnovesje na trgu električne energije. V prihodnje gre najhitrejšo rast pričakovati na področju obnovljivih virov energije. Prihajamo v čas, ko se sektor sprošča in deregulira. To pa pomeni pravi čas za odločne in poslovnim procesom prilagodljiva podjetja. To je pravi čas tudi za Petrol.

    mag. Jana Benčina Henigman
    , UniCredit Bank
    V UniCredit banki pozdravljamo razvojne projekte na področju energetike, katerih realizacijo pričakujemo in spremljamo že kar nekaj let. Odvisnost Slovenije od uvoza električne energije je velika, v letu 2008 je znašala 55%, in se še povečuje kljub nekoliko zmanjšani porabi v letu 2009. Nekateri večji obstoječi energetski objekti se približujejo izteku svoje življenjske dobe kot npr. TEŠ blok 1 marca letos, bloka 3 in 4 v letu 2014. Dodatno k temu je potrebno vgraditi čistejše tehnologije v obstoječe energetske objekte ter omogočiti nadgradnjo oz. izgradnjo ustreznih električnih in plinskih omrežij, ki so ravno tako potrebne za učinkovito povezavo proizvodnih enot z odjemalci na eni ter dobavitelji na drugi strani.
    Do leta 2002 se je Slovenija zavezala, da bo ¼ svoje energije pridobila iz obnovljivih virov, v nasprotnem primeru bo primorana plačati kazen. Zato ocenjujemo, da bo tudi v Sloveniji porasel obseg investicij v fotovoltaiko, vetrne elektrarne, biomaso, hidrologijo, itd… Zlasti za področje fotovoltaike že sedaj opažamo, da aktivnosti že intenzivno potekajo. Upamo tudi, da bodo obrodile ustrezne sadove.
    V pripravi je kar nekaj projektov, npr. TEŠ blok 6, NEK 2 (3), TE-TOL, TET prenova bloka 4, plinsko parna elektrarna, plinovod itd... Možnosti finančnih konstrukcij za podporo tovrstnim projektom so lahko različne. V tujini in zadnje čase tudi pri nas se precej pogosto pojavlja kredit s strani EIB z garancijo države in komercialnih bank. Naša bančna skupina ima na tem področju že kar lepo število referenc. Uspešno smo denimo vodili tudi konzorcij komercialnih bank za izdajo garancije EIB kreditu za projekt črpalne elektrarne AVČE (SENG).
    Pomen takšnih projektov za Slovenijo je nesporen. Želimo si, da bi jih država podpirala na takšen način, da bi jih banke brez zadržkov  podpirale v ustreznem obsegu in ročnosti. Tveganja projekta, bodočih cen surovin in odjema električne energije ter splošne situacije na trgu je pri tovrstnih dimenzijah projektov lahko precejšnje, zato so poroštva države vsaj v delu investicij z vidika kreditodajalcev več kot dobrodošla. Korak več, ki ga še pričakujemo, pa je vzpostavitev izhodiščnega konsenza o potrebnih investicijah in njihovi prioriteti ter časovnemu horizontu na nacionalnem nivoju.

    dr. Milan Medved
    , Energetska zbornica Slovenije, direktor, Premogovnik Velenje
    Današnji svet se vse bolj sooča z nenehnim tehnološkim razvojem, poraba električne energije pa ob tem nezadržno narašča. Obnovljivi viri energije, kot so voda, veter in sonce, še zdaleč ne bodo pokrili vseh potreb človeštva po kvalitetni energiji, kot je električna. V Energetski zbornici Slovenije podpiramo takšno energetsko politiko države, ki bo družbam energetskih dejavnosti omogočila dinamičen razvoj in nadaljnjo rast ter tako omogočila pokrivanje potreb porabnikov s kakovostno in zanesljivo energijsko oskrbo po konkurenčnih cenah. Za to je potrebno intenzivirati investicijski ciklus v energetiki. Pomembno je, da ima Slovenija ustrezen del potreb po električni energiji pokritih s svojimi proizvodnimi kapacitetami.
    Moramo se zavedati dejstva, da Slovenija večino energije uvaža (53-odstotna uvozna odvisnost), kar postavlja pred slovenske družbe energetskih dejavnosti zahtevno nalogo zagotavljanja zanesljive in kakovostne energije slovenskemu gospodarstvu po sprejemljivih cenah. Najbolj zahtevno je področje oskrbe z električno energijo. Slovenski energetiki opozarjamo, da je zelo pomembno neto oskrbo države z električno energijo zagotavljati z lastnimi proizvodnimi viri tako, da bo raven samooskrbe na ravni rabe električne energije.
    Zaradi navedenih dejstev dajemo v Energetski zbornici Slovenije podporo izgradnji bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, saj se zavedamo, da je novi blok ključnega pomena za zanesljivo in varno oskrbo Slovenije z električno energijo ob izpolnjevanju vseh ekoloških zahtev. Z najsodobnejšo tehnologijo pretvorbe premoga v električno energijo, ki bo izpolnjevala vse ekološke standarde, bo sprejemljiv tudi za lokalno okolje, obenem pa bo z visokimi izkoristki za isto količino proizvedene električne energije potreboval manj premoga. Če do investicije v šesti blok TEŠ ne bi prišlo, bi v naslednjih letih zanesljivost oskrbe slovenskih porabnikov električne energije postala zelo vprašljiva.
    Ena ključnih prednosti dosedanje zanesljive oskrbe samostojne Slovenije z električno energijo je tudi uravnotežena struktura virov za njeno proizvodnjo, zato naj ob tem omenimo tudi našo jasno podporo čimprejšnji odločitvi za pričetek postopka za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem.
    V Energetski zbornici Slovenije menimo, da bo glavno vlogo pri izpolnjevanju ciljne obveznosti uporabe obnovljivih virov energije v proizvodnji elektrike do leta 2020 igrala hidroenergija, zaradi česar bo potrebno pospešiti postopke za umeščanje novih hidroelektrarn v prostor. Poleg že izgrajene črpalke HE Avče bomo v elektroenergetskem sistemu potrebovali tudi ČHE Kozjak, zato je potrebno pospešiti postopke za njeno izgradnjo.
    Družbe energetskih dejavnosti so bile in bodo glavni nosilci razvoja energijske oskrbe države. Za gospodarstvo in s tem za celotno Slovenijo bi bilo pogubno, če bi zaradi globalne finančne krize zastale investicije v nove proizvodne vire in energetsko infrastrukturo. Gospodarstvo mora v času krize, še bolj pa na izhodu iz nje, nadaljevati razvoj na zdravih temeljih, katerih predpogoj je kakovostna energetska infrastruktura in zadostni viri energije po konkurenčnih cenah.

    OMIZJE 2: Ali na trgu električne energije obstaja resnična konkurenčnost?   

    dr. Dejan Paravan, GEN-I
    Konkurenčnost med dobavitelji električne energije v Sloveniji je na tržnem segmentu poslovnih odjemalcev sicer vzpostavljena, trg gospodinjskih odjemalcev pa je bil tako rekoč negiben. Kljub liberalizaciji elektroenergetskega trga v Sloveniji, ki se je formalno zaključila poleti 2007, ko so možnost zamenjave dobavitelja dobili tudi gospodinjski odjemalci, se je na trgu dogajalo malo prehodov. Bolj številčno prehajanje med dobavitelji se je začelo po marcu 2009, ko je na ta segment trga vstopil GEN-I s Poceni elektriko. Glede na to, da pri odpiranju trga ne gre le za skladnost nacionalne zakonodaje z zakonodajo EU, ampak predvsem za tržna dogajanja, ki temu usklajevanju sledijo, ocenjujem, da je leto 2009 prineslo za Slovenijo zelo dobrodošle trende v smeri povečevanja stopnje konkurenčnosti med ponudniki na elektroenergetskem trgu.

    dr. Tomaž Štokelj, HSE
    Slovenski trg z električno energijo je relativno majhen, a zaradi svoje vpetosti med trge centralne Evrope, Italije in Balkana zelo zanimiv za elektroenergetska podjetja, ki želijo trgovati v regiji. Poleg tega je slovenski elektroenergetski sistem dobro povezan s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi, saj možnosti uvoza električne energije preko slovenskih meja presegajo letno porabo v Sloveniji. To so tudi glavni razlogi, da je v Sloveniji prisotno vedno večje število trgovcev z električno energijo, tržne cene električne energije pa so močno odvisne od razmer na sosednjih trgih. Z načrtovanimi spremembami pravil delovanja borze in delno povezavo slovenskega trga z italijanskim preko borze obstaja možnost za povečanje likvidnosti slovenske borze z električno energijo. S tem bi tudi v Sloveniji dobili javno objavljene tržne cene, ki so služijo kot cenovni indikator za sklepanje vseh ostalih poslov.  

    Tomaž Orešič, EFT Group
    Na slovenskem elektroenergetskem trgu je stopnja konkurenčnosti na solidnem nivoju. Če se je konkurenca na segmentu industrijskih odjemalcev in so se posledično prve zamenjave dobaviteljev zgodile že v prvem letu sprostitve trga po oktobru 2001 in če so distribucijska podjetja po letu 2004 začela z bolj kreativnimi tržnimi prijemi in novimi produkti, je globalni padec cen vsled gospodarske krize omogočil tudi vzpostavitev konkurence na segmentu gospodinjstev. Konkurenčen boj na trgu poteka pretežno korektno in razen kakšne tržne anomalije tudi pregledno.
    Odjemalci so ob vse bolj izrazitem konkurenčnem boju, zaradi abstraktnosti celotne dejavnosti oskrbe z električno energijo in nepoznavanja vrednostne verige pri oskrbi, izpostavljeni raznoliki ponudbi s strani dobaviteljev.

    Gorazd Skubin, Petrol
    Ne zgolj trg električne energije, celoten energetski sektor v Sloveniji je bil do sedaj precej tog. Regulirani procesi se počasi spreminjajo v tržne. V branži, kjer se obetajo velika finančna vlaganja, morajo vsa podjetja postati fleksibilnejša, okretnejša in hitro odzivna. Kljub vidnemu napredku pri razvoju elektroenergetskega trga v Evropi, so še vedno prisotne precejšnje omejitve  med posameznimi področji. Konkurenca je vsekakor več kot dobrodošla. Razvijajoč se trg pa ne vodi zgolj v izboljšanje proizvodnih kapacitet, distribucijo in prodajo, temveč največje koristi prinaša prav končnim odjemalcem. Kot velja splošno prepričanje v trgovinski dejavnosti, mora tudi na področju električne energije kupec postati kralj. Zanesljivost oskrbe ob konkurenčni ceni, bo potrebno dopolniti tudi z dodatnimi storitvami. Priložnosti za slovenska podjetja, vključno s Petrolom je tudi v širši regiji Zahodnega Balkana veliko, na nas pa je, ali jih bomo znali izkoristiti in oplemenititi.

    mag. Gregor Božič, Elektro Ljubljana

    mag. Karlo Peršolja,
    Borzen
    Slovenska podporna shema za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) in za sočasno proizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE), temelji na predhodno priglašeni ukrepi s strani EU in spreminja predhodno odobreno sheme državne pomoči. Povečanje deleža električne energije, proizvedene iz OVE in SPTE naj bi pripomoglo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, k doseganju učinkovitejše rabe primarne energije ter k izpolnjevanju EU Direktiv.
    Ministrstvo, pristojno za energijo, deluje kot organ, ki postavlja zakonodajni okviri za dodeljevanje podpor, čigar upravičenosti ocenjuje Agencija za energijo RS, Center za podpore v okviru Borzen-a pa z upravičenci sklepa pogodbe in izplačuje pomoč, ki ima značaj obratovalne pomoči in se dodeljuje v obliki zagotovljenega odkupa ali kot dodatek k tržni ceni električne energije.
    Na ravni posameznih upravičencev se za naprave, ki proizvajajo električno energijo iz OVE pomoč dodeljuje za obdobje 15 let, za obrate SPTE pa za obdobje 10 let, kar naj bi ustrezalo amortizacijskemu obdobju posameznih naprav. Namen obratovalne pomoči je pokrivati razliko med lastno ceno proizvodnje iz OVE in SPTE in tržno ceno tovrstne energije.
    Glede pomoči, dodeljene v obliki dodatka k tržni ceni velja pojasniti, da je dejanska tržna cena, ki so jo sposobne doseči naprave za proizvodnjo iz OVE ali SPTE, odvisna od več dodatnih elementov, kot npr. razpoložljivost OVE ter potreb po toploti v obratih za proizvodnjo SPTE. 
    Dejstvo je, da še tako dobro oblikovana podporna shema delno izkrivlja konkurenco. Tako tudi slovenska podporna shema, kot vsaka druga ni idealna za vse udeležence, predstavlja pa velik korak naprej pri izpolnjevanju sprejetih strateških ciljev.

    OMIZJE 3: Kaj je potrebno narediti, da bi zaživel trg plina?

    mag. Alojz Stana,Geoplin

    Lorenzo Maina
    , Adriaplin
    Kaj je potrebno, da bi trg plina v Sloveniji zaživel?  Na to vprašanje lahko gledamo z različnih zornih kotov, kot so na primer:
    • slovenska energetska politika in plinske tehnologije,
    • konkurenčnost na notranjem trgu,
    • mednarodni trg plina.
    Da bi trg plina v Sloveniji zaživel je najprej potrebno omogočiti razvoj plinskih tehnologij v državi po Evropskem vzoru, tako da lahko tudi plin pripomore k zmanjševanju emisij; upoštevaje, da CO2 ni onesnaževalec temveč predvsem politično in akademsko vprašanje.
    Če želimo trg plina zares oživiti, se moramo potruditi, da ne zaviramo prihoda novih akterjev. Potrebno je tudi vključevanje organov oblasti, saj ravnanje, ki je sicer običajno za nekega trgovca, ne more biti dovoljeno nekemu uveljavljenemu podjetju.
    Primerjava z izkušnjami v drugih državah lahko prispeva tako na strateškem nivoju kakor tudi pri enostavnih, vsakodnevnih operativnih orodjih, ki lahko pripomorejo k pravilnemu delovanju trga.

    mag. Alan Perc
    , Energetika Maribor
    Po dokončnem odprtju trga zemeljskega plina s 1.7.2007 se v Sloveniji ni zgodilo veliko, saj na žalost trg ni zaživel tako, kot smo si predstavljali oz. nam je bilo predstavljeno. Najvidnejši dejavnik zaviranja tržnih aktivnosti je cena ZP, saj so realno možne diference nabavnih in prodajnih cen zanemarljive kar privede do togosti ponudnikov ZP. V Sloveniji imamo trenutno le dva uvoznika ZP, to sta Geoplin in Adriaplin, od katerih prvi obvladuje slovensko tržišče, kar pomeni, da trg že na veleprodajnem (primarnem) nivoju ne ponuja želene konkurenčnosti.
    Najvidnejši akterji na t.i. sekundarnem trgu (dobava iz distribucijskega omrežja) so trgovci kateri hkrati opravljajo GJS SODO ZP. Večina teh trgovcev je članov iste (Geoplinove) bilančne skupine s podpisanimi dolgoročnimi nabavnimi pogodbami, kar pomeni, da imajo enake komercialne pogoje nabave ZP, kar privede do preprečevanja konkurenčne prednosti.
    Menimo, da se bodo kupci po preteku dolgoročnih nabavnih pogodb odločali predvsem za kratkoročne pogodbe z več dobavitelji, kar bo privedlo do večje živahnosti na trgu z ZP in posledično številčnejših migracij kupcev.
    Poudariti je potrebno, da se ponudniki ZP, večina katerih je tudi v vlogi SODO-pri katerem je potrebno prijaviti zamenjavo, ne odločajo za t.i. akcijske prevzeme manjših odjemalcev, saj je zamenjava dobavitelja enostaven proces, kateri terja veliko papirnega dela, tudi po že izpeljani zamenjavi dobavitelja ZP, hkrati pa ne prinaša dovolj visokih prihodkov. Menimo, da bo v bodoče potrebno razmišljati o sorodni rešitvi podjetja GEN-I, katero ponuja enostavno izpeljavo zamenjave dobavitelja kar preko spletne strani (pocenielektrika.si).

    mag. Franc Dover,
    Petrol Plin
    V kolikor povzamemo vzporednico iz delovanja trga z utekočinjenim naftnim plinom (v nadaljevanju UNP) kjer nas je kar nekaj dobaviteljev, ki sami uvažamo UNP tako, lahko zaključimo, da trg z UNP v RS uspešno deluje.
    Iz tega bi lahko povzeli, da bo trg z ZP zaživel, ko bo več dobaviteljev - uvoznikov v RS. Trenutno sta dve bilančni skupini (BS), kjer nosilca uvažata ZP. Vsi ostali, ki se pojavljamo kot dobavitelji končnim odjemalcem - gospodinjstvom v RS smo z večletno pogodbo zavezani z Geoplinom, kot trenutno največjim uvoznikom.
    Prav tako ne smemo zanemariti dejstva, da v RS vse od odprtja trga z ZP še vedno niso sprejeti vsi potrebni podzakonski akti (kot npr. Pravila za obračun odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina), spremenjene koncesijske pogodbe za izvajanje izbirne GJS SODO ZP in splošni pogoji za dobavo in odjem ZP iz distribucijskega omrežja ZP.
    Na sam trg ima največji vpliv cena zemeljskega plina. Oblikovanje cene blaga je v močni odvisnosti od cen naftnih derivatov (EL KO z različno vsebnostjo žvepla, sodčka nafte in razmerja valut EUR/USD) ter karakteristike odjema končnega odjemalca (dnevni odjem, pasovni odjem, zima/poletje). Ker je bila cena ZP v preteklosti določena v koncesijskih pogodbah, kar je pomenilo, da mora biti pod ceno EL KO se marže niso mogle prosto oblikovati, zato verjetno tudi ni bilo interesa s strani novih dobaviteljev, da bi vstopili na slovensko tržišče.
    Zaradi nastalih gospodarskih razmer v svetu in pri nas moramo dobavitelji poiskati nove vzvode za povečanje prodaje ZP ali s povečanjem tržnega deleža (nakupi podjetij, reorganizacije, izgradnjo nove infrastrukture) ali pripravo ustreznih programov za celovito ponudbo energetsko okoljskih storitev, ki bodo zajemali izvajanje ukrepov za učinkovito uporabo energije ter dolgoročno zanesljivo oskrbo z energijo pri enem dobavitelju oz. če povzamem »vse na enem mestu«.
    Po moji oceni bodo večje aktivnosti na trgu z ZP takrat ko bomo imeli:
    1. več dobaviteljev v RS
    2. ustrezne marže
    3. urejeno zakonodajo in sprejete podzakonske akte
    4. izgrajeno infrastrukturo (za zajem podatkov in prenos od merilnih naprav v bazo za obdelavo podatkov – za prikaz porabe, napovedovanje odjema, odkrivanje napak, zamenjavo dobavitelja, statistiko porabe itd.)
    5. ponudbo, »ki jo uporabnik ne bo mogel zavrniti«.

    mag. Damjan Zagožen, Direktorat za energijo, MG
    Trg z zemeljskim plinom se je odprl za vse odjemalce 1.7.2007. Ker je bila večina pogodb sklenjenih na letnem nivoju, so se začele menjave dobaviteljev šele z letom 2008. S tem letom smo dobili tudi drugega dobavitelja zemeljskega plina v Republiko Slovenijo. Ker pa so večinoma odjemalci s prevladujočim dobavitelj na veleprodajnem trgu že sklenili od 5 do 10 letne dobavne pogodbe, je na veleprodajnem trgu težko povečati delež novim dobaviteljem. Le manjše število večjih odjemalcev se je odločilo za sklenitev letnih pogodb, ker to ni bila dotedanja praksa in ker so cenovna tveganja večja. Sicer predstavlja tveganje tudi večletno fiksiranje minimalnih pogodbenih količin, še posebej v času gospodarske recesije s katero se soočamo.
    Cene zemeljskega plina se lahko oblikujejo na podlagi cen na "spot" borznih trgih ali na podlagi dolgoročnih pogodb, kjer so vezane na cene naftnih derivatov z okrog 6 mesečnim zamikom. V prvih devetih mesecih leta 2009 so bile cene zemeljskega plina na podlagi dolgoročnih pogodb med 17 in 30 EUR/MWh, na "spot" trgih so se gibale precej nižje, med 9 in 25 EUR/MWh. Cene utekočinjenega zemeljskega plina pa so bile v EU med 13 do 24 €/MWh. Medtem ko so dobavitelji in večji odjemalci na severnem delu EU precej bolj tržno usmerjeni in se poslužujejo tudi kratkoročnih nakupov na plinskih borzah, so v centralnem in vzhodnem delu EU močno vezani na dolgoročne pogodbe in predvidljive cene.
    Slovenski trg je po obsegu izjemno majhen trg v evropskem merilu, zato je tudi interes veletrgovcev za konkurenčen nastop temu primeren. Ne glede na to, pa je v zadnjih dveh letih konkurenca prinesla nekaj ugodnejše cene nekaterim odjemalcem, ki so se odprli trgu. Po podatkih Eurostata smo za določen segment gospodinjskih in industrijskih odjemalcev v zgornjem cenovnem razredu, vendar pa kažejo podatki regulatorja ugodnejše razmere. Glede na majhnost slovenskega trga in sorazmerno visoke stroške prenosa in distribucije zemeljskega plina zaradi manjše gostote poseljenosti in nizke skupne porabe, je težko pričakovati nižje cene (skupne stroške oskrbe s plinom) kot v večjih in bolj porabniško koncentriranih državah članicah. Ob implementaciji tretjega energetskega paketa, ki je usmerjen predvsem v učinkovito ločitev in neodvisno delovanje sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, se odpira tudi vprašanje ali je smiselno znižati mejo za pravno ločitev sistemskih operaterjev distribucijskih omrežij krepko pod 100.000 odjemalcev. Ali bi tak ukrep sploh spodbudil lastniško združevanje omrežnih podjetij distribucij in znižal stroške delovanja? Na drugi strani pa se prizadevanja za povečanje rabe plina in s tem povezano zniževanje stroškov oskrbe s plinom soočajo z obvezo Slovenije (in EU) po velikem povečevanju deleža obnovljivih virov energije (tudi za potrebe ogrevanja), zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in nenazadnje z odločitvami o dolgoročnem ohranjanju proizvodnje električne energije iz lignita in jedrske energije v Sloveniji. Zato bo potrebno intenzivno pristopiti k razvoju in promociji novih plinskih tehnologij mikro-soproizvodnje, toplotnih črpalk, hlajenja, priprave bioplina in drugih. Dobavitelji plina bodo morali ponuditi odjemalcem še vrsto drugih storitev. Mednje spadajo tako ukrepi na strani učinkovite rabe energije kot tudi trgovanje s prenosnimi zmogljivostmi, kjer v zadnjem letu doživljamo povsem nasprotni pristop. Sprostitev določenega števila večletnih dobavnih pogodb v letu 2012 lahko prinese tudi bolj živahno konkurenco na trgu, kjer bodo, verjetno bolj kot cena plina, pomembne druge dodatne storitve in prilagodljivost potrebam odjemalcev.

  • En.konferenco so podprli:

    Pokrovitelj

    schneider electric
    src


    Gen-I Unicredit bank


    Elektroservisi
    Gen energija logo


    Provin
    IBMweb


    logotip geoplin (modra podlaga)
    INEA copy
  • Uvod

     8.30 – 9.00 Prijava udeležencev in jutranja pogostitev
     9.00 – 9.30 Otvoritev in uvodni nagovor

    Uvodna sekcija: Energetska politika Slovenije in EU

     9.30 – 11.00
     Nov energetski zakon, mag. Janez Kopač, generalni direktor, Direktorat za energijo, MG
     Kaj je Slovenija pridobila iz Evropskega programa za oživitev gospodarstva?, dr. Franc Žlahtič, sekretar, Direktorat za energijo, MG
    Vloga regulatorja v prihodnosti, Irena Praček, direktorica, Javna agencija RS za energijo
    ACER - novost evropskega energetskega trga s sedežem v Sloveniji, Tina Fistravec, svetovalka za EU in mednarodne zadeve, Sektor za oskrbo z energijo, MG
    Glavne določbe tretjega energetskega paketa, Ana Stanič, odvetniška pisarna E&A Law
    Novela nacionalnega energetskega programa - interaktivni forum z avditorijem, moderatorka Alenka Žumbar Klopčič, odgovorna urednica in direktorica, Energetika.NET, mag. Stane Merše, CEU IJS in mag. Andreja Urbančič, CEU IJS

    11.00 – 11.30 Odmor za kavo    gen i copy

    Sekcija: Energetske naložbe in gospodarska kriza

    11.30 – 13.00Kako varna bo oskrba Slovenije s plinom v prihodnosti?, Marjan Eberlinc, direktor, Geoplin plinovodi
    Zemeljski plin v EU in Sloveniji  2010 - 2020, mag. Alojz Stana, direktor, Geoplin
    Priložnosti in izzivi projekta izgradnje Jedrske elektrarne Krško - blok 2, dr. Tomaž Žagar, vodja službe za dovoljenja in tehnične analize, GEN energija
    Blok 6 TEŠ, dr. Uroš Rotnik, direktor, TEŠ
    Kako financirati energetske projekte - izkušnje iz evropske perspektive, dr. Harald Watzek, UniCredit Bank AG, München

    13.00 – 14.30 Kosilo

    Sekcija So izgovori in so rešitve

    14.30 – 15.30Aleš Hvala, svetovalec uprave, SRC
    Petr Herman, direktor, Schneider Electric, Slovenija, Hrvaška, BiH

    Omizje 1: Nov val energetskih investicij

    moderatorka: Tamara Vonta, POP TV
    15.30 – 16.45Aleksander Mervar, pomočnik direktorja, ELES
    dr. Uroš Rotnik, direktor, TEŠ
    dr. Tomaž Žagar, vodja službe za dovoljenja in tehnične analize, GEN energija
    Blaž Košorok, direktor, TE TOL
    mag. Djordje Žebeljan, izvršni direktor razvoja, HSE
    mag. Rok Vodnik, član uprave za področje energetike, Petrol
    mag. Jana Benčina Henigman, vodja oddelka Ključne stranke, UniCredit Bank
    dr. Milan Medved, predsednik, Energetska zbornica Slovenije, direktor, Premogovnik Velenje

    16.45 – 17.15 Odmor za kavo     gen i copy

    Vzporedni sekciji: Konkurenčnost energetskega trga v Sloveniji

    Omizje 2: Ali na trgu električne energije obstaja resnična konkurenčnost?

    moderator: Borut Tavčar, Delo
    17.15 – 18.30 dr. Robert Golob, predsednik uprave, GEN-I
    dr. Tomaž Štokelj, izvršni direktor Sektorja trženja, HSE
    Tomaž Orešič, direktor za zahodno in srednjo Evropo, EFT Group
    Gorazd Skubin, direktor za področje elektrike, Petrol
    mag. Gregor Božič, izvršni direktor OE nakupa in prodaje električne energije, Elektro Ljubljana
    mag. Karlo Peršolja, direktor, Borzen

    Omizje 3: Kaj je potrebno narediti, da bi zaživel trg plina?

    moderatorka: Majda Dodevska, Delo
    17.15 – 18.30mag. Alojz Stana, direktor, Geoplin
    Lorenzo Maina, direktor, Adriaplin
    mag. Alan Perc,
    direktor, Energetika Maribor
    mag. Franc Dover, direktor, Petrol Plin
    mag. Damjan Zagožen, sekretar, Direktorat za energijo, MG


    18.30 - …Večerno druženje s pogostitvijo


    Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa!

  • Strateška energetska konferenca En.odmev 009
    Strateška energetska konferenca En.odmev 008
    Strateška energetska konferenca En.odmev 010
    Strateška energetska konferenca En.odmev 011
    En.odmev 012
    En.odmev 013
    En.odmev 014
    En.odmev 015
    En.odmev 016
    En.odmev 017
    En.odmev 018
    En.odmev 019
 Vsi dogodki Energetike.NET po tematikah        Pretekli dogodki        Napovednik dogodkov
  • Energetika.NET
  • Energetika.NET
  • Pet 20°C

  • Sob 20°C

  • Ned 23°C

  • Pon 17°C

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×