Strateška energetska konferenca En.odmev 009

Uvodna sekcija

Avtor: Mag. Matjaž Malgaj Prispevek: Z novimi tehnologijami nad okoljsko-energetske težave Organizacija: Urad evropskega komisarja Janeza Potočnika

SEKCIJA 1: Nove tehnologije v elektroenergetiki

Avtor: Prof. dr. Maks Babuder Prispevek: Elektroenergetska prihodnost je v pametnih omrežjih Organizacija: Elektroinštitut Milan Vidmar

Avtor: Mag. Mirko Marinčič Prispevek: Možnosti elektrodistribucij pri implementaciji naprednih tehnologij v distribuirani proizvodnji Organizacija: Elektro Ljubljana

Avtor: Tomaž Orešič Prispevek: Investicijske aktivnosti in razvoj trga v razmerah finančno gospodarske krize Organizacija: EFT Group

Avtor: Mag. Djordje Žebeljan Prispevek: Vzporednost rednega investiranja ter vlaganja v raziskave in razvoj Organizacija: Holding Slovenske Elektrarne

Avtor: Martin Novšak Prispevek: Razvoj jedrske energetike – okolju prijazen in konkurenčen razvoj Organizacija: GEN energija

Avtor: Mag. Damjan Stanek Prispevek: Prispevek regionalne borze k likvidnosti trga Organizacija: BSP SouthPool

Avtor: Blaž Košorok Prispevek: Redefiniranje energetsko-okoljskih ciljev - potreba ali priložnost Organizacija: Termoelektrarna toplarna Ljubljana

Avtor: Dr. Simon Zavšek Prispevek: Premogovni izzivi: CO2 in izkoristki Organizacija: Premogovnik Velenje

SEKCIJA 2: Napredni projekti v plinskem in naftnem sektorju

Avtor: Mag. Alojz Stana Prispevek: V Evropi je dovolj prostora za načrtovane plinske projekte! Organizacija: Geoplin

Avtor: Marjan Eberlinc Prispevek: Med staro in novo hrbtenico slovenskega plinovodnega omrežja Organizacija: Geoplin plinovodi

Avtor: Vladimir Puklavec Prispevek: Utekočinjen zemeljski plin – konkurenčna prednost gospodarstva Organizacija: TGE Gas Engineering

Avtor: Mag. Mirko Horvat Prispevek: (Pre)usmeritev naftnih družb v alternativne vire Organizacija: Nafta Lendava

Avtor: Dr. Marta Svoljšak Prispevek: Z vodikom ob bok naprednim ekonomijam Organizacija: Petrol

Avtor: Zorko A. Cerkvenik Prispevek: Utekočinjen naftni plin – alternativno gorivo Organizacija: Istrabenz Plini

En.konferenca 009: "Nova energetika ali tretja industrijska revolucija"

Na En.konferenci 009 so ključni energetski strokovnjaki in odločevalci razpravljali o novih tehnologijah in razvojnih projektih v energetiki ...

"Zmanjšanja izpustov CO2 za 80% do 2050 s trenutnimi energetskimi sistemi ne moremo doseči"

Udeležence so v uvodnem delu nagovorili minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, minister za okolje in prostor Karl Erjavec in mag. Matjaž Malgaj, član kabineta evropskega komisarja za znanost in raziskave Janeza Potočnika. Lahovnik je poudaril, da so raziskave ključni del mozaika evropske energetske politike, Erjavec pa dodal, da je eden pomembnejših ukrepov za blaženje podnebnih sprememb učinkovita raba energije (URE). Pri tem je ta rezultat izvajanja različnih politik, podlaga pa je ustrezen tehnološki razvoj. Nove tehnologije so na splošno dražje od tistih, ki jih nadomeščajo, in ne zagotavljajo boljše energetske storitve, je poudaril Malgaj. Kljub temu dolgoročnega cilja zmanjšanja izpustov CO2 za 80 odstotkov do 2050 s trenutnimi energetskimi sistemi ne moremo doseči, je prepričan. če bi vlade EU danes vlagale po enaki stopnji kot leta 1980, bi bili skupni javni izdatki EU za razvoj in energetske tehnologije štirikratna trenutna stopnja naložb, ki je okoli 2,5 milijarde evrov letno, je še pripomnil in izpostavil, da si ne moremo privoščiti napak iz 80-ih let, ko smo se po koncu naftne krize vrnili na stare tire.

Potenciali OVE veliki, fosilna goriva ostajajo

O okoljsko-energetski zakonodaji so na okrogli mizi spregovorili dr. Franc Žlahtič z direktorata za energijo Ministrstva za gospodarstvo, ki je mnenja, da je energetika tek na dolge proge, in da bodo plin, premog, nafta v prihodnje še vedno krojili energetiko. Mag. Hinko Šolinc s sektorja za aktivnosti URE in OVE na Ministrstvu za okolje in prostor pa pravi, da so potenciali na področju obnovljivih virov energije (OVE) zelo veliki, vprašanje pa je, koliko stane njihovo izkoriščanje. če bi zadnjih dvajset let toliko kot v jedrsko energijo vlagali v OVE, potem bi bilo sonce po njegovih besedah konkurenčno. Nasvet za prihodnost: porabo energije ohraniti na današnji ravni, povečati delež OVE z obstoječimi tehnologijami in vse to zaokrožiti z URE. Da bo bodoča Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev odigrala pomembno vlogo pri prihodnosti evropskega energetskega trga in njegovega razvoja po izvedbi tretjega energetskega svežnja, pa je pojasnila Irena Praček z Javne agencije RS za energijo, ki je še poudarila, da bo nova institucija prevzela vlogo povezovalnega člena med nacionalnimi regulatorji.

Ali so distribucijska omrežja pripravljena na sprejem razpršenih virovč

Prof. dr. Maks Babuder z Elektroinštituta Milan Vidmar odgovarja, da distribucijska omrežja niso pripravljena na učinkovito integracijo velikega števila razpršenih virov. Rešitev so po njegovem mnenju pametna omrežja, ki bi naj omogočala distribuirano proizvodnjo, učinkovito vključevanje OVE ter hranilnikov energije. Navsezadnje pa jih lahko učinkovito integriramo v prometno infrastrukturo. Mag. Mirko Marinčič, predsednik uprave Elektra Ljubljana meni, da imajo elektrodistribucije pri implementaciji naprednih tehnologij v distribuirani proizvodnji pomembno vlogo, saj so navsezadnje distribucije tiste, ki imajo stalen dostop do odjemalcev.

Učinki nastopa krize v energetiki

Tomaž Orešič iz EFT Group je spregovoril o investicijskih aktivnosti in razvoju trga v razmerah finančno gospodarske krize in izpostavil »nov ton« evropske energetske politike, na kar je v veliki meri vplival nastop plinske in finančno-gospodarske krize. Pri tem imajo učinki krize v energetiki zelo dolgoročne posledice, ki se kažejo v padcu porabe energije v industriji, povečanih stroškov financiranja dolgov in novih investicij, problemu dinamike zamenjave starih objektov in investicij z učinkom zmanjšanja izpustov CO2. Med redkimi pozitivnimi učinki krize Orešič navaja preoblikovanje cene za gospodinjske odjemalce, ki je zdaj enaka tržni.

Jedrska energetika – res okolju prijazen in konkurenčen razvojč

Slovenija brez drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem ne more izpolniti ciljev EU glede zmanjšanja izpustov CO2, je poudaril Martin Novšak, direktor GEN energije. NEK 2 lahko po njegovem mnenju zmanjša slovenske izpuste CO2 pod zahtevane in dovoljene količine in hkrati zagotavlja energetsko neodvisnost. Vplivala bo tudi na znižanje prodajne cene elektrike, analizirani makroekonomski učinki gradnje in obratovanja NEK 2 pa kažejo na izjemen pozitiven vpliv na celotno gospodarstvo. Razmišljati je treba tudi o novi generaciji jedrskih elektrarn in novih tehnologijah, kot souporaba koristne toplote, še meni Novšak.

Mag. Damjan Stanek, direktor BSP South Pool, katerega cilj je postati vodilna regionalna čezmejna energetska borza v Jugovzhodni Evropi, ki bo omogočala trgovanje na dnevnem in terminskem trgu z različnimi energenti, je izpostavil, da so se za regionalno platformo že zagotovili osnovni pogoji (odprta lastniška struktura, nevtralnost, profesionalne storitve, finančna vzdržnost).

"Energetika bo v bodoče generator razvoja"

Z uvedbo OVE, povečanjem energetske učinkovitosti, izboljšanjem izkoristkov, lahko na učinkovit način izpolnimo energetsko-okoljske zahteve, je povedal Blaž Košorok, prvi mož TE-TOL-a. Pri tem v danih razmerah za TE-TOL pravo (edino) usmeritev predstavlja razpršenost energentov, ki pomeni zmanjševanje ekonomske odvisnosti, pravi. Nafta, plin in premog bodo kljub večji rabi OVE in večji energetski učinkovitosti še nekaj časa predstavljali znatni delež oskrbe z električno energijo, pri tem ponuja tehnologija za zajem in shranjevanje ogljika (CCS) rešitev za težave s CO2-jem, je prepričan dr. Simon Zavšek iz Premogovnika Velenje.

Smeli načrti plinskega in naftnega sektorja

Trenutna gospodarska kriza na plinskem področju odpira vprašanje, ali bo za ves plin, ki bo v Evropo prišel, dovolj kupcev, in zdi se, da bodo nekateri projekti doživeli časoven zamik v prihodnost, vendar pa ne smemo pričakovati, da bo poraba plina v primerjavi s preteklostjo manjša, pravi direktor Geoplina Alojz Stana. Za tri največje projekte varne in zanesljive oskrbe s plinom pa v Geoplinu pravijo : Južni tok je dobrodošel, Nabucco bo potekal blizu Slovenije in del transporta iz Avstrije v Italijo ali na Hrvaško bi lahko tekel preko Slovenije, prav tako kot tranzit iz terminala za UZP na Krku, kjer je Geoplin tudi solastnik objekta.

Prav Južni tok je v Sloveniji trenutno najbolj aktualen projekt, za katerega bi lahko uporabili obstoječo plinovodno hrbtenico, je dejal direktor Geoplina Plinovodi Marjan Eberlinc. Naš sistem bi lahko prenesel 8 milijard m3 zemeljskega plina, Rusi pravijo, da potrebujejo zmogljivosti za 5 milijard, dodaja Eberlinc. Še vedno je aktualna tudi gradnja terminala za utekočinjen zemeljski plin v Kopru.

Kot je povedal direktor podjetja TGE Gas Engeneering Vladimir Puklavec, je njihova naloga predvsem doseči sprejemljivost terminala med lokalnim prebivalstvom. Pripravlja pa se tudi ponoven zagon rafinerije v Lendavi, kjer bi predelali letno tri milijone ton nafte, je povedal direktor podjetja Nafta Lendava Mirko Hrovat in dodal, da še vedno preučujejo tudi možnost gradnje podzemeljskega skladišča plina, ki bi ga uporabljali skupaj s sosednjo Madžarsko. Ker je v Prekmurju tudi velik potencial za rabo geotermalne energije, nadaljujejo z razširjanjem omrežja daljinskega ogrevanja v Lendavi, v pripravi pa je tudi projekt geotermalne kogeneracije z električno močjo vsaj 5 MW.

Da bo zemeljski plin še nekaj časa pomemben energent, priznava tudi Greenpeace, je dejala predstavnica te organizacije v Sloveniji Nina Štros. V Sloveniji se trenutno pripravljata dva plinska projekta, na eni strani odsek trase Južnega toka, na drugi strani pa plinski terminali v Jadranskem morju. A tudi pri ostalih fosilnih gorivih še ni bila izrečena zadnja beseda, je prepričana.

V prometu bosta bencin in dizel zamenjala avtoplin in vodik

Za zamenjavo goriv v prometu sta alternativi vodik, pa tudi avtoplin. Slednjega v Sloveniji v primerjavi z EU za pogon vozil porabimo zelo malo, le 2,7 odstotka, povprečje pa presega 20 odstotkov, kar pa je tudi posledica tega, da država predelav avtomobilov, ki precej manj onesnažujejo okolje, ne spodbuja z olajšavami in subvencijami, je dejal direktor podjetja Istrabenz plini Zorko A. Cerkvenik. Po podatkih Petrola je sicer avtoplin na voljo na 27 bencinskih servisih, mrežo pa nameravajo razširiti na 40 polnilnih postaj. Veliko zmanjšanje onesnaževanja bi pomenila tudi prehod javnega prometa na UNP ali komprimiran plin, mesta, ki bi to lahko uvedla, so Ljubljana, Celje in Maribor, meni Cerkvenik.

Pri odločanju kam in kako načrtovati nove energetske objekte, se moramo zavedati, da moramo s sedanjimi tehnologijami začeti zmanjševati izpuste toplogrednih plinov danes, je opozorila Štrosova. Pri tem pa ne smemo misliti le na to, kje zgraditi nove objekte in katero tehnologijo pri tem uporabiti. Prvo vprašanje mora biti, kako sedanjo porabo zmanjšati.