Strateška energetska konferenca En.odmev 009

Grand hotel Union, Ljubljana, 4. marec 2009
  • V sredo, 4. marca 2009, je v organizaciji Energetike.NET potekala že druga en.konferenca s poudarkom na novih tehnologijah in razvojnih projektih s področja elektroenergetike ter plina in nafte. Dogodku je prisostvovalo več kot 25 priznanih govorcev ter 170 udeležencev in novinarjev.

    Poslušalce so v uvodnem delu nagovorili minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, minister za okolje in prostor Karl Erjavec in član urada evropskega komisarja Janeza Potočnika mag. Matjaž Malgaj. Sledile so okrogla miza "Okoljsko-energetska zakonodaja riše nacionalno sliko" ter sekciji "Nove tehnologije v elektroenergetiki" in "Napredni projekti v plinskem in naftnem sektorju". Na dveh vzporednih popoldanskih omizjih se je razvila zanimiva razprava, na eni o napredku na področju elektroenergetike v JV Evropi ter na drugi o spodbujanju rabe alternativnih virov energije. Po končanih omizjih smo se zbrali na večernem druženju, kjer smo degustirali odlična vina in izžrebali dva naročniška paketa na Energetiko.NET.
  • Uvodna sekcija

    MatjazMalgaj
    Avtor: Mag. Matjaž Malgaj
    Prispevek: Z novimi tehnologijami nad okoljsko-energetske težave
    Organizacija: Urad evropskega komisarja Janeza Potočnika


    SEKCIJA 1: Nove tehnologije v elektroenergetiki

    MaksBabuder
    Avtor: Prof. dr. Maks Babuder
    Prispevek: Elektroenergetska prihodnost je v pametnih omrežjih
    Organizacija: Elektroinštitut Milan Vidmar

    MirkoMarincic
    Avtor: Mag. Mirko Marinčič
    Prispevek: Možnosti elektrodistribucij pri implementaciji naprednih tehnologij v distribuirani proizvodnji
    Organizacija: Elektro Ljubljana

    TomazOresic
    Avtor: Tomaž Orešič
    Prispevek: Investicijske aktivnosti in razvoj trga v razmerah finančno gospodarske krize
    Organizacija: EFT Group

    DjordjeZebeljan
    Avtor: Mag. Djordje Žebeljan
    Prispevek: Vzporednost rednega investiranja ter vlaganja v raziskave in razvoj
    Organizacija: Holding Slovenske Elektrarne

    MartinNovsak
    Avtor: Martin Novšak
    Prispevek: Razvoj jedrske energetike – okolju prijazen in konkurenčen razvoj
    Organizacija: GEN energija

    DamjanStanek
    Avtor: Mag. Damjan Stanek
    Prispevek: Prispevek regionalne borze k likvidnosti trga
    Organizacija: BSP SouthPool

    BlazKosorok
    Avtor: Blaž Košorok
    Prispevek: Redefiniranje energetsko-okoljskih ciljev - potreba ali priložnost
    Organizacija: Termoelektrarna toplarna Ljubljana

    SimonZavsek
    Avtor: Dr. Simon Zavšek
    Prispevek: Premogovni izzivi: CO2 in izkoristki
    Organizacija: Premogovnik Velenje

    SEKCIJA 2: Napredni projekti v plinskem in naftnem sektorju

    AlojzStana
    Avtor: Mag. Alojz Stana
    Prispevek: V Evropi je dovolj prostora za načrtovane plinske projekte!
    Organizacija: Geoplin

    MarjanEberlinc
    Avtor: Marjan Eberlinc
    Prispevek: Med staro in novo hrbtenico slovenskega plinovodnega omrežja
    Organizacija: Geoplin plinovodi

    VladimirPuklavec
    Avtor: Vladimir Puklavec
    Prispevek: Utekočinjen zemeljski plin – konkurenčna prednost gospodarstva
    Organizacija: TGE Gas Engineering

    MirkoHorvat
    Avtor: Mag. Mirko Horvat
    Prispevek: (Pre)usmeritev naftnih družb v alternativne vire
    Organizacija: Nafta Lendava

    MartaSvoljsak
    Avtor: Dr. Marta Svoljšak
    Prispevek: Z vodikom ob bok naprednim ekonomijam
    Organizacija: Petrol

    ZorkoACerkvenik
    Avtor: Zorko A. Cerkvenik
    Prispevek: Utekočinjen naftni plin – alternativno gorivo
    Organizacija: Istrabenz Plini


  • En.konferenca 009: "Nova energetika ali tretja industrijska revolucija"

    Na En.konferenci 009 so ključni energetski strokovnjaki in odločevalci razpravljali o novih tehnologijah in razvojnih projektih v energetiki ...

    "Zmanjšanja izpustov CO2 za 80% do 2050 s trenutnimi energetskimi sistemi ne moremo doseči"

    Udeležence so v uvodnem delu nagovorili minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, minister za okolje in prostor Karl Erjavec in mag. Matjaž Malgaj, član kabineta evropskega komisarja za znanost in raziskave Janeza Potočnika. Lahovnik je poudaril, da so raziskave ključni del mozaika evropske energetske politike, Erjavec pa dodal, da je eden pomembnejših ukrepov za blaženje podnebnih sprememb učinkovita raba energije (URE). Pri tem je ta rezultat izvajanja različnih politik, podlaga pa je ustrezen tehnološki razvoj. Nove tehnologije so na splošno dražje od tistih, ki jih nadomeščajo, in ne zagotavljajo boljše energetske storitve, je poudaril Malgaj. Kljub temu dolgoročnega cilja zmanjšanja izpustov CO2 za 80 odstotkov do 2050 s trenutnimi energetskimi sistemi ne moremo doseči, je prepričan. če bi vlade EU danes vlagale po enaki stopnji kot leta 1980, bi bili skupni javni izdatki EU za razvoj in energetske tehnologije štirikratna trenutna stopnja naložb, ki je okoli 2,5 milijarde evrov letno, je še pripomnil in izpostavil, da si ne moremo privoščiti napak iz 80-ih let, ko smo se po koncu naftne krize vrnili na stare tire.

    Potenciali OVE veliki, fosilna goriva ostajajo

    O okoljsko-energetski zakonodaji so na okrogli mizi spregovorili dr. Franc Žlahtič z direktorata za energijo Ministrstva za gospodarstvo, ki je mnenja, da je energetika tek na dolge proge, in da bodo plin, premog, nafta v prihodnje še vedno krojili energetiko. Mag. Hinko Šolinc s sektorja za aktivnosti URE in OVE na Ministrstvu za okolje in prostor pa pravi, da so potenciali na področju obnovljivih virov energije (OVE) zelo veliki, vprašanje pa je, koliko stane njihovo izkoriščanje. če bi zadnjih dvajset let toliko kot v jedrsko energijo vlagali v OVE, potem bi bilo sonce po njegovih besedah konkurenčno. Nasvet za prihodnost: porabo energije ohraniti na današnji ravni, povečati delež OVE z obstoječimi tehnologijami in vse to zaokrožiti z URE. Da bo bodoča Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev odigrala pomembno vlogo pri prihodnosti evropskega energetskega trga in njegovega razvoja po izvedbi tretjega energetskega svežnja, pa je pojasnila Irena Praček z Javne agencije RS za energijo, ki je še poudarila, da bo nova institucija prevzela vlogo povezovalnega člena med nacionalnimi regulatorji.

     

    Ali so distribucijska omrežja pripravljena na sprejem razpršenih virovč

    Prof. dr. Maks Babuder z Elektroinštituta Milan Vidmar odgovarja, da distribucijska omrežja niso pripravljena na učinkovito integracijo velikega števila razpršenih virov. Rešitev so po njegovem mnenju pametna omrežja, ki bi naj omogočala distribuirano proizvodnjo, učinkovito vključevanje OVE ter hranilnikov energije. Navsezadnje pa jih lahko učinkovito integriramo v prometno infrastrukturo. Mag. Mirko Marinčič, predsednik uprave Elektra Ljubljana meni, da imajo elektrodistribucije pri implementaciji naprednih tehnologij v distribuirani proizvodnji pomembno vlogo, saj so navsezadnje distribucije tiste, ki imajo stalen dostop do odjemalcev.

     

    Učinki nastopa krize v energetiki

    Tomaž Orešič iz EFT Group je spregovoril o investicijskih aktivnosti in razvoju trga v razmerah finančno gospodarske krize in izpostavil »nov ton« evropske energetske politike, na kar je v veliki meri vplival nastop plinske in finančno-gospodarske krize. Pri tem imajo učinki krize v energetiki zelo dolgoročne posledice, ki se kažejo v padcu porabe energije v industriji, povečanih stroškov financiranja dolgov in novih investicij, problemu dinamike zamenjave starih objektov in investicij z učinkom zmanjšanja izpustov CO2. Med redkimi pozitivnimi učinki krize Orešič navaja preoblikovanje cene za gospodinjske odjemalce, ki je zdaj enaka tržni.

     

    Jedrska energetika – res okolju prijazen in konkurenčen razvojč

    Slovenija brez drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem ne more izpolniti ciljev EU glede zmanjšanja izpustov CO2, je poudaril Martin Novšak, direktor GEN energije. NEK 2 lahko po njegovem mnenju zmanjša slovenske izpuste CO2 pod zahtevane in dovoljene količine in hkrati zagotavlja energetsko neodvisnost. Vplivala bo tudi na znižanje prodajne cene elektrike, analizirani makroekonomski učinki gradnje in obratovanja NEK 2 pa kažejo na izjemen pozitiven vpliv na celotno gospodarstvo. Razmišljati je treba tudi o novi generaciji jedrskih elektrarn in novih tehnologijah, kot souporaba koristne toplote, še meni Novšak.

     

    Mag. Damjan Stanek, direktor BSP South Pool, katerega cilj je postati vodilna regionalna čezmejna energetska borza v Jugovzhodni Evropi, ki bo omogočala trgovanje na dnevnem in terminskem trgu z različnimi energenti, je izpostavil, da so se za regionalno platformo že zagotovili osnovni pogoji (odprta lastniška struktura, nevtralnost, profesionalne storitve, finančna vzdržnost).

     

    "Energetika bo v bodoče generator razvoja"

    Z uvedbo OVE, povečanjem energetske učinkovitosti, izboljšanjem izkoristkov, lahko na učinkovit način izpolnimo energetsko-okoljske zahteve, je povedal Blaž Košorok, prvi mož TE-TOL-a. Pri tem v danih razmerah za TE-TOL pravo (edino) usmeritev predstavlja razpršenost energentov, ki pomeni zmanjševanje ekonomske odvisnosti, pravi. Nafta, plin in premog bodo kljub večji rabi OVE in večji energetski učinkovitosti še nekaj časa predstavljali znatni delež oskrbe z električno energijo, pri tem ponuja tehnologija za zajem in shranjevanje ogljika (CCS) rešitev za težave s CO2-jem, je prepričan dr. Simon Zavšek iz Premogovnika Velenje.

     

    Smeli načrti plinskega in naftnega sektorja

    Trenutna gospodarska kriza na plinskem področju odpira vprašanje, ali bo za ves plin, ki bo v Evropo prišel, dovolj kupcev, in zdi se, da bodo nekateri projekti doživeli časoven zamik v prihodnost, vendar pa ne smemo pričakovati, da bo poraba plina v primerjavi s preteklostjo manjša, pravi direktor Geoplina Alojz Stana. Za tri največje projekte varne in zanesljive oskrbe s plinom pa v Geoplinu pravijo : Južni tok je dobrodošel, Nabucco bo potekal blizu Slovenije in del transporta iz Avstrije v Italijo ali na Hrvaško bi lahko tekel preko Slovenije, prav tako kot tranzit iz terminala za UZP na Krku, kjer je Geoplin tudi solastnik objekta.

     

    Prav Južni tok je v Sloveniji trenutno najbolj aktualen projekt, za katerega bi lahko uporabili obstoječo plinovodno hrbtenico, je dejal direktor Geoplina Plinovodi Marjan Eberlinc. Naš sistem bi lahko prenesel 8 milijard m3 zemeljskega plina, Rusi pravijo, da potrebujejo zmogljivosti za 5 milijard, dodaja Eberlinc. Še vedno je aktualna tudi gradnja terminala za utekočinjen zemeljski plin v Kopru.

     

    Kot je povedal direktor podjetja TGE Gas Engeneering Vladimir Puklavec, je njihova naloga predvsem doseči sprejemljivost terminala med lokalnim prebivalstvom. Pripravlja pa se tudi ponoven zagon rafinerije v Lendavi, kjer bi predelali letno tri milijone ton nafte, je povedal direktor podjetja Nafta Lendava Mirko Hrovat in dodal, da še vedno preučujejo tudi možnost gradnje podzemeljskega skladišča plina, ki bi ga uporabljali skupaj s sosednjo Madžarsko. Ker je v Prekmurju tudi velik potencial za rabo geotermalne energije, nadaljujejo z razširjanjem omrežja daljinskega ogrevanja v Lendavi, v pripravi pa je tudi projekt geotermalne kogeneracije z električno močjo vsaj 5 MW.

     

    Da bo zemeljski plin še nekaj časa pomemben energent, priznava tudi Greenpeace, je dejala predstavnica te organizacije v Sloveniji Nina Štros. V Sloveniji se trenutno pripravljata dva plinska projekta, na eni strani odsek trase Južnega toka, na drugi strani pa plinski terminali v Jadranskem morju. A tudi pri ostalih fosilnih gorivih še ni bila izrečena zadnja beseda, je prepričana.

     

    V prometu bosta bencin in dizel zamenjala avtoplin in vodik

    Za zamenjavo goriv v prometu sta alternativi vodik, pa tudi avtoplin. Slednjega v Sloveniji v primerjavi z EU za pogon vozil porabimo zelo malo, le 2,7 odstotka, povprečje pa presega 20 odstotkov, kar pa je tudi posledica tega, da država predelav avtomobilov, ki precej manj onesnažujejo okolje, ne spodbuja z olajšavami in subvencijami, je dejal direktor podjetja Istrabenz plini Zorko A. Cerkvenik. Po podatkih Petrola je sicer avtoplin na voljo na 27 bencinskih servisih, mrežo pa nameravajo razširiti na 40 polnilnih postaj. Veliko zmanjšanje onesnaževanja bi pomenila tudi prehod javnega prometa na UNP ali komprimiran plin, mesta, ki bi to lahko uvedla, so Ljubljana, Celje in Maribor, meni Cerkvenik.

     

    Pri odločanju kam in kako načrtovati nove energetske objekte, se moramo zavedati, da moramo s sedanjimi tehnologijami začeti zmanjševati izpuste toplogrednih plinov danes, je opozorila Štrosova. Pri tem pa ne smemo misliti le na to, kje zgraditi nove objekte in katero tehnologijo pri tem uporabiti. Prvo vprašanje mora biti, kako sedanjo porabo zmanjšati.


  • eft geoplinSkupina genEnergija premogovnikVelenje te tol hse provin
  • Strateška energetska konferenca En.odmev 009
    Strateška energetska konferenca En.odmev 008
    Strateška energetska konferenca En.odmev 010
    Strateška energetska konferenca En.odmev 011
    En.odmev 012
    En.odmev 013
    En.odmev 014
    En.odmev 015
    En.odmev 016
    En.odmev 017
    En.odmev 018
    En.odmev 019
 Vsi dogodki Energetike.NET po tematikah        Pretekli dogodki        Napovednik dogodkov
  • Energetika.NET
  • Energetika.NET
  • Pon 23°C

  • Tor 25°C

  • Sre 28°C

  • Čet 24°C

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×