Strateška energetska konferenca En.odmev 008

Grand hotel Union, Ljubljana, 6. marec 2008
  • Grand hotel Union, Ljubljana, 6. marec 2008

    V četrtek, 6.marca 2008, je v organizaciji Energetike.NET potekala en.konferenca o pomenu energetike za (slovensko) gospodarstvo. Dogodku je prisostvovalo več kot 20 priznanih govorcev ter več kot 200 udeležencev in novinarjev. Konferenca se je po skupnem uvodnem delu razdelila na dve sekciji, v eni so govorci spregovorili o priložnosti in pasteh v elektroenergetiki, v drugi pa o ovirah in priložnostih na področju zemeljskega plina. Na popoldanskih omizjih se je razvila zanimiva razprava o elektroenergetiki JV Evrope ter odprtju trga zemeljskega plina.
  • Uvodni del

    AndrejVizjakAvtor: mag. Andrej Vizjak
    Prispevek: Pomen energetike za gospodarstvo
    Organizacija: Ministrstvo za gospodarstvo

    ZigaTurkAvtor: dr. Žiga Turk
    Prispevek: Energetski izzivi
    Organizacija: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj

    FrancZlahticAvtor: dr. Franc Žlahtič
    Prispevek: Energetika - prioriteta v času slovenskega predsedovanja EU
    Organizacija: Direktorat za energijo, Ministrstvo za gospodarstvo

    HinkoSolincAvtor: mag. Hinko Šolinc
    Prispevek: Klimatsko-energetski paket: naloge in priložnosti za gospodarstva EU
    Organizacija: Ministrstvo za okolje in prostor

    IrenaPracekAvtor: Irena Praček
    Prispevek: Slovenija v vrtincu sprememb na energetskem področju
    Organizacija: Javna agencija RS za energijo

    Dopoldanska sekcija Priložnosti in pasti v elektroenergetiki

    TomazOresicAvtor: Tomaž Orešič
    Prispevek: Nove investicije – pogoj za konkurenčnost in zanesljivo oskrbo
    Organizacija: EFT Group
    BojanKuzmicAvtor: Bojan Kuzmič
    Prispevek: V toku sprememb na področju električne energije
    Organizacija: Sektor za električno energijo, Javna agencija RS za energijo

    DamijanKoletnikAvtor: Damijan Koletnik
    Prispevek: Investicijski val v slovenski energetiki
    Organizacija: Holding Slovenske elektrarne

    TomazZagarAvtor: Tomaž Žagar
    Prispevek: Razvojni potenciali in jedrska opcija
    Organizacija: GEN energija

    MilanMedvedAvtor: dr. Milan Medved
    Prispevek: Premog – pomemben energent prihodnosti
    Organizacija: Premogovnik Velenje

    Dopoldanska sekcija Ovire in priložnosti na področju zemeljskega plina

    FrancDoverAvtor: mag. Franc Dover, soavtor: mag. Urban Odar
    Prispevek: Delovanje sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja po odprtju trga z zemeljskim plinom
    Organizacija: GIZ za distribucijo zemeljskega plina
    DejanKoletnikAvtor: mag. Dejan Koletnik
    Prispevek: V toku sprememb na področju zemeljskega plina
    Organizacija: Sektor za zemeljski plin, Javna agencija RS za energijo

    HrvojeDraskovicAvtor: Hrvoje Draškovič
    Prispevek: Prednosti in slabosti popolnega odprtja trga
    Organizacija: Energetika Ljubljana

    MarjanEberlincAvtor: Marjan Eberlinc
    Prispevek: Krepitev prenosnega sistema zemeljskega plina
    Organizacija: Geoplin plinovodi

    VladimirPuklavecAvtor: Vladimir Puklavec
    Prispevek: Terminal utekočinjenega zemeljskega plina in plinska elektrarna
    Organizacija: TGE Gas Engineering

    Popoldanska sekcija Priložnosti in pasti v elektroenergetiki

    DjaniBrecevicAvtor: mag. Djani Brečevič
    Prispevek: Elektroenergetika v JV Evropi s poudarkom na Črni gori
    Organizacija: Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji

    MirkoMarincicAvtor: mag. Mirko Marinčič
    Prispevek: Nujnost investicij v distribucij
    Organizacija: Elektro Ljubljana

    DamjanStanekAvtor: mag. Damjan Stanek
    Prispevek: Vloga in pomen regionalne borze
    Organizacija: Borzen

    Popoldanska sekcija Ovire in priložnosti na področju zemeljskega plina

    AlojzStanaAvtor: mag. Alojz Stana
    Prispevek: Razvojni načrti glavnega dobavitelja plina v Sloveniji
    Organizacija: Geoplin

    LorenzoMaina
    Avtor: Lorenzo Maina
    Prispevek: Kaj je potrebno za nastop na veleprodajnem trgu
    Organizacija: Adriaplin

    AndrazLipolt
    Avtor: Andraž Lipolt, soavtor: Ivan Pavoševič
    Prispevek: Iskanje zemeljskega plina v Sloveniji
    Organizacija: Geoenergo

  • Povzetek

    Energetika bo risala prihodnost gospodarstev

    Energetika, ki je bila nekoč zgolj ena izmed gospodarskih dejavnostih, sedaj dobiva priložnost, da razvije svoj pravi potencial in dobi odločilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. O pomenu energetike, podnebnih spremembah in novih razvojnih možnostih je v okviru energetske konference v organizaciji Energetike.NET, spregovorilo več kot dvajset priznanih govornikov iz politike in gospodarstva ...

    Tako je v otvoritvenem govoru, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak dejal, da medtem ko energija poganja gospodarstvo, mora gospodarska panoga delovati in poslovati po ekonomskih zakonitostih. Preteklo leto je bilo v političnem smislu odločilno, saj so bili sprejeti sklepi, da se mora evropsko gospodarstvo odločno spoprijeti z energetsko-okoljskimi problemi. Po besedah ministra Vizjaka je tako nujno, da prepoznamo priložnosti, ki nam jih ponuja energetski sektor kot horizontalen dejavnik gospodarstva.

    Odvisnost Slovenije predvsem od nafte in zemeljskega plina predstavlja izziv, predvsem kako to odvisnost zmanjšati, ne da bi pri tem še bolj škodovali okolju, je dejal Žiga Turk, minister za razvoj. Meni, da smo govorili dovolj, sedaj je treba ukrepati ter govorjeno in zapisano uresničiti. Resnica je, da poraba elektrike v gospodinjstvih »veselo raste«, kar pomeni, da gre trend v napačno smer. Po besedah ministra Turka nas čaka večji strošek, če le sedimo križem rok in ne naredimo nič proti podnebnim spremembam, kot če zavihamo rokave in ukrepamo. »Orodja imamo, samo uporabiti jih je treba«, je še dodal.

    Podnebno-energetski paket: naloge in priložnosti za gospodarstvo EU

    Franc Žlahtič z Direktorata za energijo, Ministrstvo za gospodarstvo, je predstavil nove zakonodajne predloge za notranji trg z elektriko in plinom, podnebno-energetski sveženj, ki prinaša novosti in spremembe na področju trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (TGP), rabe obnovljivih virov energije (OVE), zajemanje in skladiščenje ogljika ter sporočilo o Strateškem energetskem tehnološkem načrtu. Prav tako se, po besedah Žlahtiča, pripravlja analiza, kaj moramo v Sloveniji še narediti, da bi pravzaprav dosegli podnebne cilje na področju energetike, kajti dejstvo je, da države članice ne dosegajo svojih nacionalnih ciljev. Pri tem pa je pomembno, da so v nove tehnologije ravnanja z energijo vključeni vsi sektorji, je še pojasnil Žlahtič.

    Hinko Šolinc z Ministrstva za okolje prostor (MOP) se je osredotočil na podnebno-energetski sveženj, ki ga je Evropska komisija sprejela 23. januarja 2008 in, ki vključuje neodvisno obvezo EU, da doseže znižanje emisij TGP za vsaj 20 % do leta 2020 in 20 % izrabo OVE. Šolinc je poudaril, da slovensko predsedstvo dokumente obravnava časovno usklajeno v različnih delovnih skupinah. Dodaja, da so cilji težko dosegljivi, kajti današnji delež OVE leži pri 8,5 %. Dodatno je treba vzpodbujati boljše vrste OVE (transportni kriteriji za biogoriva).

    Slovenija v vrtincu sprememb na energetskem področju

    Prvi podnebno energetski sveženj je nastal v poznih 90-ih. Sedaj smo pristali na tretjem zakonodajnem svežnju direktiv in uredb EU, ki zaostruje med drugim zahteve glede delovanja trga, ločitve dejavnosti in nadzora ter povečuje vlogo in odgovornost državnih regulatorjev ter uvaja agencijo za koordiniranje čezmejnih zadev. »Ker v preteklosti regulatorji nismo imeli dovolj moči, stvari niso potekale tako kot bi morale«, pravi Irena Praček z Javne agencije RS za energijo. Naloga regulatorja je, da spremlja ali se direktive implementirajo v posamezni državi, odloča o sporih med regulatorjih, podaja mnenja komisiji o ustrezni uporabi smernic, skratka harmonizira mednarodno omrežje, tako da sodeluje z regulatorji drugih držav. Regulator bo tako spremljal ločitve dejavnosti in delovanje trga, na tem področju je, po besedah Pračkove, Slovenija že zelo daleč v primerjavi z ostalimi članicami EU. Vse te spremembe, ki zadevajo tako udeležence trga kot tudi odjemalce, bodo v pristojnosti regulatorjev, ki v sodelovanju z vsemi inštitucijami odgovarja navsezadnje za varstvo potrošnikov, tako da zagotavlja preglednost, nepristranskost in poštene pogoje za odjemalce, medtem ko udeležencem trga zagotavlja zanesljivost oskrbe.

    Nove investicije – pogoj za konkurenčnost in zanesljivo oskrbo

    Tomaž Orešič EFT Group navaja, da je moč opaziti primanjkljaj energije, predvsem v JV Evropi, kjer bo do leta 2010 potrebnih 7.750 MW novih kapacitet in dodaja, da je v 11 državah JV Evrope preteklo obdobje minilo brez pomembnih investicij v nove proizvodne kapacitete. Vendar je pregled stanja v letu 2008 na področju energije pokazal, da so razen Romunije vse države energetsko nesamozadostne (v Sloveniji odvisnost znaša 27 %), kar pomeni, da so potrebne nove kapacitete po posameznih virih v JV Evropi. Veliko vlogo igra predvsem termoproizvodnja - plin in premog. Po besedah Orešiča so razlogi za dosedanje nizke investicijske aktivnosti v trenutni strukturi večine elektrogospodarskih podjetij v regiji, nerazvite stroškovno učinkovite cene elektrike, nizka ekonomska moč itn. Poglavitno vlogo ima seveda intenzivnost konkurence, ki vzpodbuja inovacije. Orešič meni, da so razmere na trgu takšne, da je priložnosti in idej za investicije dovolj. S tem, ko energetika doživlja nov val aktivnosti, spodbujenih s strani nacionalnih vlad, dokazuje, da je postala strateška panoga. »Slej kot prej bodo politika in javnost spoznali, da je prava konkurenca v korist odjemalcem,« zaključi Orešič.

    V toku sprememb na področju električne energije

    Bojan Kuzmič z Javne agencije RS za energijo, s Sektorja za električno energijo je povedal, da resnični razcvet trga omogočajo konkurenčni pogoji, ki rodijo nove tehnologije in delovna mesta. Poudarja, da bo v 2008 preteklo že sedmo leto odprtega trga z električno energijo. Če upoštevamo, da rabi trg za svoj razvoj približno deset let, mora nekaj rezultatov biti že vidnih. Tako je rast električne energije nižja od pričakovane, prav tako je v letu glede na leto 2006 manjši uvoz in izvoz. Vlaganje v proizvodne vire je zaznavno, vendar prepočasno, tako Kuzmič. Meni še, da je glavni problem, da je cena električne energije v Sloveniji premalo definirana, kljub temu pa je prioriteta zanesljiva in konkurenčna oskrba z energijo.

    Investicijski val v slovenski energetiki

    Damijan Koletnik iz Holdinga Slovenske elektrarne je izrazil skrb o nezadostni obveščenosti s strani potrošnikov, ki si želijo poceni energijo, ne glede na okoljske stroške. Lep dokaz je akcija Varčna sijalka v vsak dom, ki ni požela pričakovanega uspeha. »Moramo se vprašati kje smo in kam želimo,« izpostavlja Koletnik. Pravi, da bomo želene cilje lahko dosegli z gradnjo »manj čistih objektov«, kot je izgradnja B6 v Termoelektrarni Šoštanj.

    Razvojni potenciali in jedrska opcija

    Tomaž Žagar iz GEN energije je spregovoril o pomembni vlogi jedrske energije kot edinega zanesljivega domačega vira energije, ki bi vzpostavil bolj konkurenčni energetski trg. Pravi, da je jedrska energija največji vir pasivne elektrike z najmanjšimi izpusti TGP na enoto proizvedene energije. V tej smeri je načrtovana in delno izpeljana posodobitev obstoječih objektov od hladilnih sistemov naprej in vse to pod malim vplivom na lokalno okolje in skupnost. Investiranje v nove objekte v Sloveniji se bo splačalo, če se Slovenija odloči, da bo obdržala jedrsko energijo kot vir energije, zaključi Žagar.

    Premog – pomemben energent v prihodnosti

    Po besedah Milana Medveda iz Premogovnika Velenje je v svetovnem merilu prišlo do ogromnega povečanja premoga (v EU za 1 % na leto), kar dokazuje, da ima ta pomembno vlogo predvsem v Evropi, ki predstavlja približno 15 % svetovne porabe premoga. Skoraj 30 % proizvedene električne energije v EU-27 bazira na premogu, poleg tega v veliki meri prispeva pri zaposlovanju (v letu 2006 330.000 delovnih mest), dodani vrednosti in blaginji v EU-27. Medved trdi, da bo v energetika EU v letu 2030 še vedno odvisna od fosilnih goriv ter poudarja, da z modernizacijo in sodobno tehnološko opremo kot tudi s ceno, ostaja premog konkurenčen vir.

    Je trg z zemeljskim plinom odprt ali ne?

    Po odprtju trga zemeljskega plina julija preteklo leto so se proizvajalci, distributerji in sistemski operaterji znašli v novem okolju. Ker Geoplin, ki je bil do nedavna edini dobavitelj zemeljskega plina v Slovenijo, obvladuje velike odjemalce iz prenosnega omrežja, se prostor za konkurenco odpira le na segmentu gospodinjskih odjemalcev, tudi tam pa trg po dobrega pol leta ni odprt, je dejal direktor Energetike Ljubljana, Hrvoje Draškovič.

    Vodja GIZ za distribucijo zemeljskega plina Franc Dover, je poudaril, da imajo distributerji zaradi liberalizacije trga toliko dodatnega dela, da imajo težave pri opravljanju svojih osnovnih dejavnosti. Ena od velikih nalog, ki jih imajo sedaj, je podpis pogodb o dostopu s preko 100.000 odjemalci zemeljskega plina.

    Ena od težav, ki se je pokazala preteklem letu je tudi odvisnost prihodkov sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja od vremenskih razmer. Največji prihodek sistemskih operaterjev je namreč omrežnina, ki se sestavljena iz zneska za distribucijo in zneska za izvajanje meritev. Večji del zneska za distribucijo, ki predstavlja večji del omrežnine, je odvisen od dobave plina, zaradi visokih temperatur in posledično manjše dobave plina, pa so se bistveno zmanjšali tudi njihovi prihodki.

    Težave z liberalizacijo pa imajo tudi porabniki zemeljskega plina, je povedal Dejan Koletnik iz sektorja za zemeljski plin Javne agencije Republike Slovenije za energijo. Njihov odziv je bil po odprtju trga majhen, tudi zato, ker je bila zamenjava dobavitelja otežena. Postopek zamenjave je s sprejetjem uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom novembra lani določen, še vedno pa so v usklajevanju splošni pogoji za dobavo plina, je povedal Koletnik.

    Po njegovem mnenju se je trg začel odpirati s 1. januarjem 2008, ko je vanj vstopil nov dobavitelj. Večjo odprtost pa nakazujejo tudi zamenjave dobaviteljev ter število pritožb in sporov, ki jih obravnava Agencija, večina je prav glede informacij o zamenjavi dobavitelja. V Agenciji so preverili način predstavitve in kakovosti informacij na spletnih straneh distributerjev ter ugotovili, da nihče med njimi ne objavlja informacij o možnostih zamenjave dobavitelja, slabo oceno pa so dobile tudi informacije o strukturi računa za zemeljski plin.

    Drugačnega mnenja je Draškovič, ki pravi, da trg plina ni odprt. Konkurenca na trgu na debelo, ki ga obvladuje Geoplin, se bo vzpostavila šele ob gradnji plinskih termoelektrarn, je ocenil, na trgu na drobno, ki ga obvladujejo sistemski operaterji, pa ko se bodo iztekle dolgoročne pogodbe z Geoplinom. Panelna raziskava med uporabniki storitev Energetike Ljubljana je pokazala, da je skoraj tri četrtine seznanjenih z možnostjo zamenjave dobavitelja, pa tudi, da cena pri odločitvi za menjavo dobavitelja pri gospodinjstvih ni odločilni faktor. Draškovič tako pričakuje premije k večji konkurenčnosti trga v prihodnosti, ko se bo tudi vzpostavila raven cen, ki bo zagotavljala učinkovito poslovanje distributerjev. Pri tem bo morala vlogo odigrati tudi Agencija za energijo s sprotnim odzivanjem na zahteve SODO po višjih omrežninah. Z 1,2 % donosom se ne da prispevati k odpiranju ali širjenju trga, je poudaril Draškovič.

    Z vstopom Adriaplina ima Slovenija dva uvoznika

    Projekcije sicer kažejo, da bo poraba zemeljskega plina v Evropi in severni Ameriki naraščala predvsem na račun njegove uporabe v termoelektrarnah, je povedal direktor Geoplina mag. Alojz Stana. Dejal je, da si želi Geoplin zadržati pozicijo prodajalca zemeljskega plina v Sloveniji, se pa zaveda, da bo imel vedno več konkurence in se bo njegov tržni delež manjšal. Prvi konkurent je Adriaplin, ki je na trg vstopil v začetku leta, ko je začel dobavljati plin Pošti Slovenije. Kot je povedal direktor Adriaplina Lorenzo Maina, so lahko iz prve roke preverili odziv sistemskih operaterjev na zamenjavo dobavitelja in opozoril na nekatere težave, s katerimi so se srečali, med drugim zaradi še vedno nedodeljenih koncesij za distribucijsko omrežje.

    Stana je predstavil tudi nekatere investicijske projekte, ki bi bili zanimivi za Geoplin. Med njimi so gradnja podzemnega skladišča zemeljskega plina, uporaba plina v prometu in investicija v plinovod s terminala za utekočinjen zemeljski plin na Krku. Gradnjo terminala za utekočinjen zemeljski plin in spremljajočo plinsko elektrarno pa TGE Gas Engineering načrtuje v Kopru. Kot je povedal direktor podjetja Vladimir Puklavec, bi z njim ustvarili približno 1.000 delovnih mest, bistveno prispevali k oskrbi Primorske z elektriko in Sloveniji zagotovil tretji globalni vir zemeljskega plina.

    Lahko Slovenija postane vzorčni primer nizkoogljične družbe?

    Puklavec pa je predstavil tudi idejo o gradnji ogljikovoda ter odvažanju utekočinjenega CO2 v zanj primerno skladišče. Kot je pojasnil, v Sloveniji zanj ni primernih geoloških razmer. Ogljikovod bi potekal od Šoštanja preko Trbovelj in TE-TOL do Kopra, kjer bi v prvi fazi utekočinili približno 2 milijona ton CO2, kasneje pa 3,5 milijona ton CO2. Ocenjeni stroški zajema, transporta, utekočinjanja in ladijskega transporta so med 34 in 40 € na tono CO2, kar je manj kot bodo predvidoma cene kuponov na evropskem trgu.

    Z izgradnjo plinskega terminala bi morali iz Kopra speljati tudi nov plinovod, na kar so v Geoplinu plinovodi pripravljeni, je dejal njegov direktor Marjan Eberlinc. Slovensko prenosno plinovodno omrežje sicer obsega 970 kilometrov, v načrtu do leta 2020 pa je dogradnja še približno500 kilometrov plinovodov. Med njimi je povezava med Rogaško slatino in Vodicami ter TE-TOL, kjer so se odločili za investicijo v 70 MW plinski obrat, pa tudi gradnja plinovoda za plin iz terminala za utekočinjen zemeljski plin na Krku.

    Slovenija sicer ves zemeljski plin uvozi iz Rusije in Alžirije, nekaj plina pa je tudi na naših tleh, v Prekmurju. Podjetje Geoenergo je lani tako proizvedlo 3,2 mio m3 zemeljskega plina, letošnja proizvodnja pa je predvidena v višini 2,7 mio m3. Kljub majhnim količinam proizvedenega plina zaradi njegove cene podjetje posluje pozitivno, ker se načrpane količine zmanjšujejo, pa se črpanje v letu 2009 najverjetneje komercialno ne bo več izplačalo, je dejal direktor podjetja Andraž Lipolt. Proizvodnja upada tudi zato, ker dolga leta ni bilo resnih vlaganj. Priložnost vidi v vlaganju v opremo in postopke za povečanje proizvodne pa tudi v izgradnji podzemnega skladišča zemeljskega plina v izčrpanih plinskih ležiščih.


  • elektro ljubljana TGE gas engineering iskramis energetika ljubljana premogovnik
  • Strateška energetska konferenca En.odmev 009
    Strateška energetska konferenca En.odmev 008
    Strateška energetska konferenca En.odmev 010
    Strateška energetska konferenca En.odmev 011
    En.odmev 012
    En.odmev 013
    En.odmev 014
    En.odmev 015
    En.odmev 016
    En.odmev 017
    En.odmev 018
    En.odmev 019
    En.odmev 020
 Vsi dogodki Energetike.NET po tematikah        Pretekli dogodki        Napovednik dogodkov
  • Energetika.NET
  • Energetika.NET
  • Ned 21°C

  • Pon 22°C

  • Tor 23°C

  • Sre 22°C

Prijava na EN.NOVICE

Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET boste redno obveščeni tudi o aktualnih energetskih dogodkih v Sloveniji in regiji JV Evrope.

Vaš e-mail

SLO SEE & En.Trading news




Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam. S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi Pogoji zasebnosti .
×

PRIJAVA NA EN.NOVICE


Prejemajte En.novice – energetske novice, intervjuje in komentarje, ki vas bodo v vašem e-predalu počakale vsak torek in četrtek, ob sredah pa lahko prejemate tudi strokovne novice o trgovanju z energijo v angleščini. Kot prejemnik novic Energetike.NET bo



E-poštni naslov






Podatke bomo uporabili za vodenje baze prejemnikov in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.
S prijavo na novice ste seznanjeni in se strinjate z našimi splošnih pogojih.
×