En.grids 014

En.grids 014: Konferenca Tehnološke platforme za pametna omrežja

Torek, 4. februar 2014, Kristalna palača, BTC, Ljubljana

PROGRAM

 Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa!

En.grids 014: Konferenca Tehnološke platforme za pametna omrežja

Ljubljana, Kristalna palača, BTC, torek, 4. februar 2014

Z izpolnitvijo spodnjega obrazca se prijavite na seminar En.grids 014.
Osnovna kotizacija za seminar En.grids 014 znaša 300,00 EUR + DDV. Kotizacija vključuje udeležbo na prvem in drugem delu dogodka, seminarsko gradivo v e-obliki, odmore s kavo ter kosilo in zaključno druženje ob žlahtni kapljici.

Udeležba le na osrednjem omizju je brezplačna. Ob prijavi v opombah obveznost napišite v kolikor se želite udeležiti le omizja.

Izkoristite popust in cenejšo kotizacijo (popusti se med seboj ne seštevajo):
- 30 % oz. 210,00 EUR + DDV - za prijavo do 17. januarja 2014

- 15 % oz. 255,00 EUR + DDV - za prijavo do 24. januarja 2014

- 5 % oz. 285,00 EUR + DDV - za prijavo do 30. januarja 2014

- prijava od 30. 1. 2014 dalje - cena 300,00 EUR + DDV

za naročnike paketov Energetike.NET

25 % oz. 225,00 EUR + DDV - En.energetik (vezano na osebo)
30 % oz. 210,00 EUR + DDV - En.vodilni in En.manager (vezano na osebo)
35 % oz. 195,00 EUR + DDV - En.aktivni in ostali (za vse zaposlene v podjetju)

35 % oz. 195,00 EUR + DDV - Kotizacija za člane TP za pametna omrežja

Prosimo, da kotizacijo nakažete na transakcijski račun SI56 3400 0101 1846 455 pri banki Sparkasse d.d. v dobro podjetja Energetika.NET d.o.o., Šmartinska 152, 1000 Ljubljana najkasneje do 3. februarja 2014. Po seminarju vam bomo po pošti poslali račun. Ob odjavi do 10 dni pred začetkom seminarja vam zaračunamo stroške v višini 25% kotizacije, pri poznejši odjavi pa kotizacijo v celoti.

S prijavo se strinjate s splošnimi pogoji uporabe in namenom uporabe podatkov. Podatke bomo uporabili za vodenje baze registriranih udeležencev in interne marketinške raziskave ter jih ne bomo posredovali tretjim osebam.

Za kakršnakoli vprašanja in pojasnila se obrnite na #EM#6d6076666e64286c6d6e6f674c68606a627677677d7e7739767c6e#EM# ali telefon 01/40 12 872, kontaktna oseba Mateja Kegel Kozlevčar.

En.grids 014: Konferenca Tehnološke platforme za pametna omrežja

PRISPEVKI PO SEKCIJAH

 VABLJENI PREDAVANJE: Vpogled v globalno sliko razvoja pametnih omrežij
doc. dr. Boštjan Blažič, Fakulteta za elektrotehniko UNI LJ
PREDSTAVITEV: Bostjan Blazic.pdf

VABLJENO PREDAVANJE: Stanje in načrt razvoja pametnih omrežij v podjetjih za distribucijo EE v kontekstu Programa razvoja pametnih omrežij v Sloveniji
mag. Edvard Košnjek, u.d.i.e., Milan Švajger, u.d.i.e.; Projektna skupina za pametna omrežja GIZ Distribucije EE
PREDSTAVITEV: Edvard Kosnjek.pdf

Slovenska elektro distribucijska podjetja (EDP) že desetletja opremljajo omrežja s sodobnimi tehnološkimi sistemi. Razvoj vodenja, zaščite, merjenja, telekomunikacij, informatike in drugih je vedno potekal v tesnem sodelovanju med industrijo, razvojnimi inštituti in EDP kot uporabniki teh sistemov. Razvila se je tehnološko napredna elektro in informacijska industrija, ki še danes v veliki meri uspešno nadgrajuje in dobavlja opremo ter razvija in uvaja informacijske sisteme, ki so cenovno in tehnološko konkurenčni tujim ponudnikom.
Zaradi uvajanja t.i. Pametnih omrežij je ta razvoj deležen še nekoliko večje pozornosti, splošna spoznanja in predvidevanja nadaljnjega razvoja smo že zapisali v Program razvoja pametnih omrežij v Sloveniji. EDP sodelujemo v številnih slovenskih in mednarodnih razvojnih projektih in poskušamo tudi na ta način z naprednimi, a zrelimi tehnologijami zagotavljati zahtevano kakovost oskrbe in zahteve povezane s priključevanjem razpršenih virov. Nekatere obetajoče tehnološke rešitve bo potrebno seveda še preizkusiti in predvsem realno ovrednotiti njihov potencial. Ravno v tem pa se skriva priložnost za plodno sodelovanje med slovensko industrijo, razvojnimi institucijami, fakultetami in EDP.
V želji po še učinkovitejšem usmerjanju naših skupnih razvojnih potencialov smo v okviru PS za pametna omrežja pri GIZ Distribucije EE pripravili pregled stanja razvoja sodobnih sistemov v EDP z vidika Programa razvoja pametnih omrežij v Sloveniji in prepoznali prioritete njihovega nadaljnjega razvoja. Nekaj zanimivih sistemov, ki so že v polni operativni rabi ali pa je njihov razvoj še v teku, bodo predstavili strokovnjaki EDP v nadaljevanju te konference.

Sekcija 1: Pregled pametnih omrežij in regulacija napetosti

Koordinirana regulacija napetosti v distribucijskem omrežju
mag. Samo Ceferin u.d.i.e., Kolektor Sinabit (1_samo ceferin CV.doc)
PREDSTAVITEV: 1_Samo Ceferin.pdf

V distribucijskih omrežjih se zlasti z uvajanjem razpršene proizvodnje -RV električne energije (fotovoltaika, kogeneracije, vetrne elektrarne, ...) pojavljajo problemi z napetostnimi profili tako vzdolž energetskih izvodov od TP postaj do končnih porabnikov, kot tudi v posameznih točkah na mestu proizvodnje ali transformacije. Za zagotavljanje napetostnih profilov, ki bi zagotavljali predpisane vrednosti napetosti bi bilo potrebno ustrezno nadgrajevati infrastrukturo in zmogljivosti v omrežjih. Ker pa to predstavlja velika vlaganja je do neke mere možno izkoristiti tudi obstoječo opremo v distribucijskem omrežju, ki lahko s primerno nadgradnjo zagotavlja prilagajanje napetostnih profilov v distribucijskem omrežju. Koordiniran nadzor napetosti je nadgradnja centralnega nadzora in pomeni usklajeno delovanje različnih komponent omrežja in uporabnikov na podlagi meritev napetosti v več točkah distribucijskega omrežja. Vključuje lahko vse elemente aktivnega upravljanja napetosti v omrežju: regulacijo napetosti z delovno in jalovo močjo različnih naprav (RV, kompenzacijske naprave, bremena,...), regulacijo napetosti z regulacijskimi transformatorji ter tudi napetostne regulatorje. Koordiniran nadzor napetosti je voden prek centralnega nadzornega sistema, ki na podlagi podatkov o razmerah v omrežju in algoritma vodenja sprejema odločitve in pošilja ukaze različnim komponentam.

Projekt INCREASE - zagotavljanje kakovosti napetosti v NN omrežjih z regulacijo delovne in jalove moči RV, regulacija napetosti na transformatorju SN/NN in priprava sistemskih storitev s področja proizvodnje RV
mag. Marjan Jerele, Elektro Gorenjska (1_Marjan Jerele CV.docx)
PREDSTAVITEV: 2_Marjan Jerele.pdf

Elektro Gorenjska d.d. je bila v okviru mednarodnega konzorcija uspešna v prijavi na EU razpis 7. Okvirnega programa FP7-SMARTCITIES, Tema ENERGY s projektom z delovnim naslovom Increasing the penetration of renewable energy sources in the distribution grid by developing control strategies and using ancillary services – INCREASE. Cilji projekta so: razvoj in aplikacija hitrih regulacijskih mehanizmov za zagotavljanje kakovosti napetosti v NN in SN omrežjih z upravljanjem delovne in jalove moči razpršenih virov ter regulacijo napetosti na transformatorju SN/NN, priprava sistemskih storitev s področja proizvodnje razpršenih virov, kjer bi s pomočjo počasnih regulacijskih mehanizmov zagotavljali stabilnost celotnega distribucijskega sistema, prav tako pa sodelovali pri upravljanju pretokov energije v prenosna omrežja.
Elektro Gorenjska bo s strokovnjaki s področja razvoja, tehnične podpore in obratovanja v projektu zagotovila izhodišča za pripravo regulacijskih mehanizmov ter omogočila praktično testiranje opreme in algoritmov v enem od svojih NN omrežij. 

Sončne elektrarne zahtevajo pametna omrežja
Franko Nemac, ApE Agencija za prestrukturiranje energetike (1_franko nemac CV.docx)
PREDSTAVITEV: 3_Franko Nemac.pdf

Izgradnja sončnih elektrarn je bila v zadnjih letih v Sloveniji zelo intenzivna. V svetovnem merilu so v zadnjih desetih letih cene izgradnje padle iz nivoja 10.000 EUR/kW na nivo 1.200 EUR/kW. Posledično so se znižale zagotovljene odkupne cene na nivo 0,010 €/kWh. Cena električne energije, ki jo plačujejo porabniki, je z omrežnino in prispevki višja od le-te, zato jih je že smiselno graditi za pokrivanje lastne porabe. Pri razvoju pametnih omrežij je treba izhajati, da imamo že priključenih 3.270 SE, s skupno močjo več kot 250 MW in letno proizvodnjo okoli 250 GWh ali več kot 2% letne porabe. Med 10 in 15 uro je, ob sončnem vremenu, na mreži že do 180 MW sončne proizvodnje, kar je 12% konične porabe. Na posameznih področjih je ta delež tudi večji in vpliva na obratovalne parametre in zanesljivost oskrbe. Proizvodnjo hidroelektrarn, ki omogoča nekaj urno akumuliranje, bi bilo smiselno usklajevati s proizvodnjo sončnih ter tako doseči boljše ekonomske učinke skupnega obratovanja.

Tipizirana tehnološka oprema transformatorske postaje 20/0.4 kV
mag. Luka Močnik, Elektro Gorenjska (1_Luka_Močnik CV.docx)
PREDSTAVITEV: 4_Luka Mocnik.pdf

Podjetje Elektro Gorenjska (EG) skupaj z več slovenskimi podjetji sledi izzivom integracije sodobnih tehnoloških sistemov za potrebe vodenja in obratovanja. Predstavljen je koncept tipizirane opreme transformatorske postaje, kamor spadajo sistemi vodenja in nadzora SN omrežja, sistemi obratovalnih meritev, kakovosti napetosti, ter sistemi števčnih meritev. Merilniki kvalitete zajemajo električne veličine in parametre, potrebne za spremljanje kakovosti napetosti, ter zajem nekaterih dodatnih signalov (alarmov). Za potrebe vodenja SN mreže imamo v vgrajene stikalne bloke, ki jih lahko daljinsko krmilimo in nadzorujemo. Velika prenosna kapaciteta WiMAX sistema nam omogoča, da se podatki o meritvah in izpadi komunikacije ažurno prenašajo v nadzorni center vodenja. Predstavljeni sistemi so osnova za aktiven nadzor in vodenje razpršenih virov in zagotavljanje kakovosti napetosti v NN omrežjih ter izvajanje drugih sistemskih storitev povezanih s proizvodnjo iz obnovljivih virov.

Vpliv razpršenih virov na napetostni profil vzdolž distribucijskega omrežja
Jurij Jurše, Elektro Primorska (1_jurij jurse cv.docx)
PREDSTAVITEV: 5_Jurij Jurse.pdf

Slovensko distribucijsko omrežje je zasnovano in načrtovano za enosmerne pretoke moči od napajalnega vira proti porabnikom v NN omrežju. Pravilen koncept obvladovanja napetostnega profila je določen z kriteriji načrtovanja za velikost napetosti. Z določitvijo maksimalnih dopustnih padcev napetosti v SN omrežju ob primerni velikosti želene napetosti v regulacijskih točkah SN omrežja in ustrezni nastavitvi regulacijskih odcepov na distribucijskih transformatorjih je v vseh obratovalnih stanjih zagotovljena ustrezna velikost napetosti v NN omrežju. Povečana koncentracija RV v omrežju povzroča spremenjene dvosmerne pretoke moči, ki povzročajo poraste napetosti v omrežju zato je možnost njihovega priključevanja pri veljavnih obratovalnih in načrtovalskih konceptih zelo omejena. Predstavitev podaja opis problematike vpliva razpršenih virov na napetostni profil v distribucijskem omrežju in predlaga osnovne koncepte za obvladovanje napetosti v omrežju z razpršenimi viri.

Volt Control Integrated in Smart Distribution Grid Concept
Goran Švenda, Vladimir Strezoski, Schneider Electric DMS, NS, Srbija Srećko Bezjak, Schneider Electric Slovenija (1_Goran Švenda CV.docx)
PREDSTAVITEV: 6_Goran Svenda.pdf

In restructuring of the electric power industry, distribution power utilities (DPUs) confront with the reality of electricity market. This forces them to increase their efficiency. From the technical point of view, SCADA systems were not sufficient. However, Smart Grid concept (SGC) with integrated Advanced Distribution Management System (ADMS), including SCADA system, can achieve the desired efficency. Surely one of the fundamental, and most demanding functions of such a system, is Volt-Var Control (VVC).
Its complexity primarily refers to the problems of its practical realization and effect quantification (benefit of DPU) achieved during its application. In accordance with that, this paper points out that forming of a VVC mathematical model is a problem but not the only and the biggest one in the practical application.
The paper shows the results of many ADMS projects realized in cooperation with DMS Group, Telvent and Schneider Electric DMS NS and Schneider Electric.

Sekcija 2: DSM

Izkušnje upravljanja porabe poslovnih odjemalcev v Elektro Gorenjska
Miha Noč, univ. dipl. inž. el., Elektro Gorenjska (2_miha noc CV.docx)
PREDSTAVITEV: 1_Miha Noc.pdf

Področje upravljanja porabe (Demand Side Managment – DSM) pokriva zelo širok spekter vplivanja na porabo. Eno izmed področij DSM je tudi upravljanje obremenitve odjemalca (Load Managment - LM). Tematika LM je teoretično dobro raziskana, izvedenih je bilo mnogo bolj ali manj uspešnih (pilotnih) projektov, predvsem v tujini. Na uspešnost projektov LM močno vpliva odzivnost odjemalca/bremena, ki je odvisna od tehnološkega procesa in/ali življenjskega stila ter predvsem od njegove pripravljenosti za sodelovanje. V Elektro Gorenjska smo s pilotnim projektom želeli analizirati možnosti ter oceniti potencial na področju upravljanja obremenitve naših poslovnih odjemalcev. Poleg odzivov odjemalcev so nas zanimale tudi tehnične rešitve za izvajanje teh ukrepov. V predstavitvi bi predstavili izkušnje, ki smo si jih pridobili z opravljenim delom, hkrati pa bi se tematsko dotaknili tudi novih tehnoloških možnosti, ki jih ponujajo sodobni sistemi za merjenje porabe električne energije.

Električna mobilnost aktivni del pametnih omrežij
Uršula Krisper, Elektro Ljubljana d.d. (2_Uršula Krisper cv.docx)
PREDSTAVITEV: 2_Ursula Krisper.pdf

Napajalne postaje, kot sestavni del električne mobilnosti pomenijo nove elemente elektroenergetskih omreži. Zaradi specifičnih obratovalnih karakteristik jih je oziroma jih bo potrebno upoštevati.
Sodobne polnilne postaje so informacijsko podprte, zato jih lahko upravljamo, upravljamo lahko moč polnjenja ali pa uporabimo kar morda manj prijazno prekinitev polnjenja. Upravljanje s polnilno infrastrukturo pa se seveda učinkovito izvaja le v t.i. pametnih omrežjih, to pomeni poznati obratovalne karakteristike omrežja v dani točki, v vsakem trenutku.
Zasnove upravljanja se bodo na prikaznih konceptih pilotno izvajale v okviru dveh evropskih projektov Pametni avto kot del omrežja (Smart Vehicle To Grid) SMARTV2G in Pametna mobilnost v pametnem mestu (Smart Mobility in Smart City)-MOBINCITY. Oba projekta spadata v 7 okvirni program Evropske skupnosti, na področju energije. Upravljanje polnilne infrastrukture pa bo temeljilo seveda tudi na uporabi virtualne elektrarne, ki ima sposobnost agregacije skupine bremen oziroma virov energije.

Regulacija z vodenjem bremen in razpršene proizvodnje
Darko Kramar, ELES (2_darko kramar cv.docx)
PREDSTAVITEV: 3_Darko Kramar.pdf

Regulacija bremen je pomemben, a v našem okolju za sedaj dokaj slabo raziskan potencial izravnave elektroenergetskega sistema. Zato smo v letu 2013 na ELES-u naredili dva pomembna koraka v smeri uporabe bremen kot vira izravnave. Prvi korak je bila pridružitev projektu eBadge, katerega glavni cilj je razviti pilotni projekt izravnalnega trga na mejah med Avstrijo, Italijo in Slovenijo v obliki orodij in rešitev v oblaku, ki bodo kasneje omogočala razširitev na večje geografsko območje. Ta projekt se razlikuje od podobnih klasično zasnovanih izravnalnih projektov po tem, da gre v bistvu za nadgradnjo klasičnega izravnalnega trga. Nadgradnjo, ki bo omogočila sodelovanje tudi t.i. virtualnih elektrarn, katere predstavljajo v enovito celoto povezane razpršene vire proizvodnje in manjše odjemalce, ki sicer samostojno na tem trgu ne bi mogli nastopati.
Drug pomemben korak smo izvedli v praksi, in sicer smo izvedli razpis za izvajanje terciarne regulacije frekvence z vodenjem odjema in razpršene proizvodnje. Poleg klasičnih konvencionalnih virov torej prvič doslej delež ELES-ovega portfelja virov za izvajanje terciarne regulacije frekvence predstavljajo tudi v celoto povezani odjemalci in manjši razpršeni proizvodni viri.

Koncept vključevanja aktivnega odjema v omrežje
Gregor Omahen, EIMV (2_gregor omahen cv.docx)
PREDSTAVITEV: 4_Gregor Omahen.pdf

Vključevanje aktivnega odjema (demand side integration) in odzivnost odjema (demand response) tudi v Evropi dobivata čedalje večji pomen. Evropske direktive že omenjajo pojme povezane z vključevanjem aktivnega odjema ter pojem agregatorja, ki predstavlja novega igralca na elektroenergetskem trgu. Aktivno vključevanje odjema se trenutno fokusira na tržne koristi – bodisi sodelovanje na trgih z električno energijo ali na razpisih za zakup sistemskih storitev. Analize EIMV pa kažejo, da so potencialne koristi lahko bistveno višje na strani zniževanja koničnih obremenitev v omrežju. Vendar vpeljava v tem segmentu zahteva bistveno zahtevnejši tehnični proces kot tudi spremembo trenutne regulative, ki operaterjev omrežja ne spodbuja k iskanju alternativnih rešitev problemov.

Upravljanje odjema in proizvodnje v praksi
Igor Volf, Izvršni direktor EO Storitve za uporabnike, Elektro Ljubljana d.d. (2_Igor Volf CV.docx)
PREDSTAVITEV: 6_Igor Volf.pdf

Virtualna elektrarna velja v splošni teoriji pametnih omrežij za eno izmed orodij oziroma gradnikov. Kot orodje omogoča izvajanje storitev prilagajanja odjema, proizvodnje enega ali več deležnikov, kot rezultat nam je obvladovanje obremenitev v distribucijskem omrežju, omogoča optimizacijo portfelja dobavitelja oziroma vključimo jo lahko tudi v terciarno rezervo na prenosnem omrežju. V virtualno elektrarno Elektra Ljubljana d.d. so s sistemskega stališča vključena tako bremena kot tudi proizvodnje enote. S prilagajanjem odjema, kot bremena sodelujejo največ industrijski končni odjemalci, ki jim to dopuščajo njihove tehnične in tehnološke omejitve. Proizvodnje enote so se kot najprimernejše izkazale rezervne proizvodne enote, ki so nameščene kot rezervni viri napajanja v primerih havarij v objektih končnih odjemalcev. Prednost slednih je, da se lahko aktivirajo v zelo kratkem času (na zahtevo). Virtualna elektrarna pomeni tehnično dovršeno, enostavno in zanesljivo rešitev za prilagajanje odjema, funkcionalnosti pa omogočajo tudi nadzor in pregled nad vključenimi deležniki in njihovim učinkom.
Predstavljen mednarodni projekt e-BADGE je nadaljnji razvoj vključevanja storitev virtualne elektrarne na segmentu končnih gospodinjskih odjemalcev. Slednji so namreč po naravi odjema težje obvladljivi in z majhnim deležem bremen. Njihovi prispevki pri prilagajanju bodo vidni, ko bo mogoče obvladovati večje število odjemalcev. Prav tako bo pomemben dosežek v projektu poiskati pravi model za izvajanje storitve virtualne elektrarne. Cilj razvojno raziskovalnega projekta bo uporaba virtualne elektrarne na testnem poligonu med sosednjimi državami Slovenije, Avstrije in Italije.

Sekcija 3: IKT in integracija sistemov

Inteligentna elektronska izmenjava energetskih podatkov v pametnih omrežjih

Tomaž Fatur, Solvera Lynx
PREDSTAVITEV: 1_Tomaz Fatur.pdf

Vsi udeleženci trga so pri svojem poslovanju v temelju vezani na mnoge podatke, ki so nepogrešljivi pri opravljanju njihovega dela. Na trgu z energijo lahko zato izpostavimo veliko potrebo po učinkoviti, sledljivi izmenjavi podatkov, saj razvoj trga pa tudi pametnih omrežij prinaša precejšnje povečanje količine podatkov, ki jih udeleženci trga izmenjujejo med seboj.
V ta namen so se združenja akterjev na trgu z električno energijo in drugih omrežnih energentov dogovorili, da bodo vzpostavili standarde elektronske izmenjave podatkov, ki bodo vključevali vse akterje na trgu in omogočili zahtevno nalogo prenosa, potrjevanja, izmenjave in drugih parametrov, nujnih za celovito, hitro, natančno, varno, sledljivo ter stroškovno učinkovito avtomatsko in inteligentno izmenjavo podatkov.
Prispevek bo predstavil karakteristike informacijskega sistema za izmenjavo podatkov in predstavitev razvitih standardov, ki se uporabljajo v svetu na področju izmenjave podatkov. Intenziven razvoj pametnih omrežij zahteva natančno in učinkovito rešitev. Modeli za izmenjavo so različni, najpomembneje pa je pravilno identificirati in določiti vse vloge, ki nastopajo na trgu z omrežnimi energenti. Pomembno je, da model omogoča analizo procesov z vidika konteksta identificiranih vlog in ne iz konteksta posameznih udeležencev, saj je lahko udeleženec nosilec več vlog hkrati. Informacijski sistem tako implementira številne »standarde« oziroma »dogovore« med akterji na trgu v modul(e) za izmenjavo podatkov.
Sodobna informacijska rešitev sistema za elektronsko izmenjavo podatkov (EIP) je sestavljena iz več delov, pri čemer strežniški del aplikacije deluje na (enterprise) aplikacijskem strežniku, medtem ko je uporabniški vmesnik zgrajen kot spletna aplikacija, ki deluje na vseh razširjenih brskalnikih. Informacijski sistem je tako zasnovan na osnovi več ločenih modulov, ki medsebojno komunicirajo z uporabo spletnih storitev (WS – web services) in se lahko izvajajo na ločenih strežnikih.

Enotna komunikacijska infrastruktura za Aktivna omrežja 
Tomaž Mavec, univ. dipl. inž. el., Elektro Gorenjska
PREDSTAVITEV: 2_Tomaz Mavec.pdf

IKT sistemi predstavljajo pomembno osnovo za delovanje aktivnih omrežij. Ethernet ter posledično IP ter radijski dostopovni sistem sta bila izbrani kot primerni tehnologiji za zagotavljanje enotne komunikacijske poti za vse potrebe Aktivnih omrežij. Pri zagotovljeni višji kvaliteti storitev, večjih prenosnih hitrostih in zagotovljenem popolnem nadzoru nad lastnim omrežjem sta v primerjavi z javnimi omrežji nižja tudi CAPEX in OPEX. V EG sistem IKT temelji na WiMAX tehnologiji, kot dopolnitev pa je uporabljen dostopovni radijski sistem. Oba sistema z zagotovljeno prenosno hitrostjo in potrebno kakovostjo storitev omogočata celovito integracijo vseh tehnoloških sistemov Aktivnih omrežij. WiMAX deluje od maja 2012, opremljenih je že več kot 230 objektov. Prve postavitve sistema digitalnega radia z opremo dveh baznih postaj ter povezav med transformatorskimi postajami pa so bile opravljene v letošnjem letu.

Premagovanje izzivov pametnih omrežij pri distributerjih in komunalnih podjetjih
dr. Janez Humar, Iskra Sistemi (Janez Humar CV.docx)
PREDSTAVITEV: 3_Janez Homar.pdf

The presentation will focus into presenting how Iskra Sistemi d.d. is dealing with Smart Grid challeges based on concrete projects from the electrical distribution aswell as utility sector verticals. These projects have been implemented in the past 2 years and show a clear trend towards improving the efficiency, reliability and sustainability of energy sources by means of acting on information about the suppliers and consumers in an automated way. The challenges deal mostly with the collection of a wide range of data coming from various remote data sources within the Smart Grid. The MiSMART platform addresses this issue by utilizing an advanced approach in collecting data from a wide range of measurement instruments for measuring electrical power quality (i.e. PQMS - Power Quality & Monitoring Systems) aswell as automatic meter reading (AMR) or merely simple sensoring devices.

Splošna strategija integracije tehničnih sistemov elektrodistribucijskega podjetja
Andrej Souvent, Elektroinštitut Milan Vidmar (3_Souvent CV.docx)
Nejc Petrovič, Elektro Gorenjska (3_Nejc Petrovic CV.docx)
PREDSTAVITEV: 4_Andrej Souvent.pdf

  Ključnega pomena za integracijo sistemov v okviru koncepta pametnih omrežij je ustrezen standardizacijski okvir. Le-tega so na pobudo mandata M/490 Evropske komisije izdelale CEN, CENELEC in ETSI. Čeprav je standardizacija že na voljo, imajo elektrodistribucijska podjetja (EDP) premalo informacij kako se lotiti integracije sistemov na način, ki jo predpisuje. Predvsem manjka splošna strategija na katero bi se lahko podjetja naslonila pri oblikovanju svoje lastne poti k zadovoljivi stopnji integracije sistemov. V okviru projekta Generic Strategy for Standards-based Systems Integration for Electric Distribution Utilities, ki se je odvijal pod okriljem EU projekta iz sedmega okvirnega programa Distributed Energy Resources Research Infrastructures (DERri), smo izdelali splošno strategijo integracije sistemov EDP. Razvili smo jo na osnovi izkušen CIM projekta Elektro Gorenjske in izkušenj pridobljenih z raziskovalno izmenjavo s francoskim EDF R&D, ki jo je projekt DERri omogočil.

Napredna analiza merilnih podatkov za ugotavljanje anomalij na distribucijskem omrežju
Tadej Šinkovec, Igor Volf (Elektro Ljubljana), David Žnidaršič (IBM Slovenija)(3_Tadej Sinkovec David Znidarsic Igor Volf CV.docx)
PREDSTAVITEV: 5_Tadej Sinkovec David Znidarsic.pdf

  Preteklo leto je Elektro Ljubljana prejelo srebrno priznanje Tehnološke platforme za pametna omrežja za projekt Napredna merilna infrastruktura kot orodje za zniževanje izgub na distribucijskem omrežju. Aktivnosti opremljanja merilnih mest z NMI se nadaljujejo in dobivajo še nove dimenzije. Skupaj z IBM Slovenija smo pričeli z izvajanjem pilotnega projekta Napredna analiza merilnih podatkov za ugotavljanje anomalij na DO. Nove smernice v svetu namreč kažejo tendenco po uporabi naprednih statističnih metod in strojnega učenja tudi v energetiki. Ker želi Elektro Ljubljana voditi tudi na tehnološkem področju, bo uporabilo izkušnje in v tujini že preizkušene IBM-ove napredne modele za odkrivanje prevar in anomalij v električnih omrežjih. S pomočjo podatkovnega rudarjenja in analitične obdelave merilnih podatkov želimo raziskati vzorce različnih anomalij, ki se pojavljajo na DO.
Elektro Ljubljana na svojem področju oskrbuje z električno energijo 330.938 odjemalcev električne energije, od tega 74.379 preko daljinskega zajema. Zajemanje merilnih podatkov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo, na določenih področjih pa se zajem podatkov prilagodi potrebam obdelave podatkov in analiz.
Odkrivanje nepooblaščenega odjema el.en. in ostalih napak na merilnih mestih se dnevno izvaja na zaključenih območjih opremljenih z NMI in sicer s primerjalno metodo odkrivanja prekomernih izgub na posameznih TP-jih. Zaradi racionalizacije dela pri odkrivanju napak na omrežju je Elektro Ljubljana pristopila k naprednemu projektu analiziranja anomalij. Osnovni postopek učenja modela je temeljil predvsem na odkrivanju različnih vzorcev porabe in segmentaciji porabnikov na tej osnovi. Na naslednji stopnji se je pozornost usmerila v zaznavanje sprememb v vzorcih porabe in ugotavljanju njihovih vzrokov. Vse skupaj pa je vključeno v avtomatiziran podatkovni tok, ki lahko na novih podatkih hitro napoveduje in opozarja na obstoječe in nove tipe dogodkov. Uporabljeni so predvsem različni statistični modeli grozdenja (Clustering), odkrivanja anomalij izven znanih segmentov in časovna primerjava vzorcev porabe z upoštevanjem sezonskih komponent.
S pomočjo pilotnega projekta želimo pridobiti hitrejše iskanje različnih napak in nepravilnosti na distribucijskem omrežju ter določitev mikrolokacije, kjer se potencialna anomalija dogodi. 

Problematika PLC komunikacije na distribucijskem omrežju
Tadej Šinkovec (Elektro Ljubljana), Žiga Hribar (Elektroservisi) (3_tadej sinkovec ziga hribar CV.docx)
PREDSTAVITEV: 6_Tadej Sinkovec Ziga Hribar.pdf

Elektro Ljubljana oskrbuje z električno energijo 330.938 odjemalcev, pri čemer je z napredno merilno infrastrukturo opremljenih skupno 74.379 merilnih mest. Zajemanje merilnih podatkov s števcev el.en. do podatkovnega koncentratorja poteka po nizkonapetostnem omrežju (PLC sistem), kjer se s pomočjo visokofrekvenčnega signala podatki prenesejo do koncentratorja, nato pa preko ustaljenih komunikacijskih poti do podatkovnih baz. Zaradi kopičenja elektronskih naprav v omrežju in medsebojnih vplivov, prihaja do motenega prenosa podatkov in nedelovanja naprav pri odjemalcih
PLC prenos podatkov je skladen s standardom SIST EN 50065-1:2011. Modulacija signala je po CENELEC standardizaciji v rezerviranem frekvenčnem pasu med 3 kHz in 95 kHz. Komunikacijski moduli v števcih el.en. komunicirajo s koncentratorjem med 65 kHz in 74 kHz. Vse elektronske naprave, ki se prosto prodajajo v EU morajo ustrezati standardom družine SIST EN 61000-3-x ter nosijo znak EU skladnosti (CE oznaka). Elektronska oprema, ki jo odjemalci priključujejo na omrežje mora ustrezati tudi pravilniku o elektromagnetni združljivosti opreme (EMC). Veliko različnih elektronskih naprav je izvor visokofrekvenčnih motenj, ki vplivajo na omrežje v zgoraj omenjenem frekvenčnem območju s tem pa povzročajo težave v delovanju ostalih naprav. Navkljub veljavnim določenim standardom in pravilnikom na področju EU se na omrežje priključujejo naprave, ki zadostujejo zakonodaji vendar ne morejo sobivati s preostalimi elektronskimi napravami V prihodnosti bo potrebno nadgraditi veljavne standarde, jih razširiti na določena preostala območja in pripraviti pravilnike, katera elektronska naprava se lahko brez dodatne presoje vplivov motenj priključi na omrežje in katerim pogojem bo morala zadostovati.
Na Elektro Ljubljana smo pričeli s projektno nalogo o postopkih ugotavljanja izvora visokofrekvenčnih motenj. Cilj projekta je postaviti metodologijo ugotavljanja izvora visokofrekvenčne motnje brez izklapljanja odjemalcev ter ugotoviti možne rešitve odprave motnje. Ena od rešitev so tudi visokofrekvenčni filtri, ki bi ščitili pas namenjen EDP-jem za zajem merilnih podatkov, kateri se bodo v projektni nalogi tudi testirali.