Energetska varčnost v prometu

Skrajni čas je za zmanjšanje onesnaževanja okolja in rabe energije. Tako tudi – in še predvsem – v prometu, ki je vedno močnejši tvorec toplogrednih plinov in dejavnik, ki sicer omogoča sodoben, mobilen način življenja, vendar tudi slabša kvaliteto okolja, v katerem živimo. Poleg tega smo bili v zadnjem času priča skokovitemu naraščanju cen nafte in tekočih goriv. Strošek za gorivo v gospodinjstvih, še bolj pa v transportnih in logističnih podjetjih tako že predstavlja pomemben izdatek. Izdatek, ki ogroža tudi uspešno poslovanje podjetij iz tega sektorja. Kljub temu poraba goriva v prometu nezadržno narašča in predstavlja tudi za slovensko vlado resno grožnjo pri uresničevanju energetske in okoljske politike ter mednarodnih obvez Republike Slovenije.

Na včerajšnjem en.seminarju, ki je v organizaciji poslovnega portala Energetika.NET potekal v Ljubljani, so govorniki spregovorili o energetski varčnosti v prometu, še posebej o šolanju voznikov in promociji energetsko učinkovite vožnje. Udeleženci so prihajali iz vrst cestnih prevoznikov, Slovenskih železnic, inštitutov, univerz ter Eko sklada.

Kot je uvodoma povedal predsednik uprave Ekosklada Marko Slokar, so razprave o energetski učinkovitosti – tudi v prometu - vedno bolj zanimive, med drugim tudi zaradi izjemne rasti cen goriv. Problematika prometnega sektorja je vedno bolj kompleksna in zadeva ne le porabo fosilnih goriv, pač pa posega predvsem v globalna vprašanja trajnostnega razvoja, racionalne rabe neobnovljivih naravnih virov, onesnaževanja okolja, klimatskih sprememb, upadanja biološke raznovrstnosti, ogrožanja zdravja ljudi, povezana pa je seveda tudi z bodočim razvojem svetovne ekonomije.

Po podatkih Evropske agencije za okolje je prometni sektor med vsemi sektorji najhitreje rastoči porabnik energije in temu primerno najhitreje rastoči proizvajalec toplogrednih plinov v vseh državah EU, kljub tehnološkim izboljšavam energetske učinkovitosti vozil. Delež tovornega prometa, ki dosega 3% letno, se povečuje hitreje od rasti BDP, ki dosega 2% letno. Rast potniškega prometa je približno enaka gospodarski rasti EU, medtem ko zračni promet narašča za 6-9 % na letni ravni, in sicer v vseh državah članicah. Sočasno obseg tako železniškega kot tudi avtobusnega prometa stagnira, kar pomeni, da njun tržni delež upada.

Premalo učinkovita prometna politika EU

Na svetovni ravni je 20 odstotkov energetskih virov namenjenih transportu. V Evropi je ta delež večji in dosega tretjino vse porabe energije. Sedanja prometna politika držav EU pa ni dovolj učinkovita, da bi zaustavila nadaljno rast porabe energentov v prometu, pa čeprav se specifične emisije toplogrednih plinov novih osebnih vozil že približujejo zahtevanim 140 g CO2/km. Posebej strmo naraščajo emisije toplogrednih plinov v letalskem prometu, verjetno tudi zato, ker ga Kjotski protokol ne vključuje. Tudi rast deleža porabe biogoriv v evropskem prometu še ne more bistveno izboljšati bilance emisij toplogrednih plinov. Žal pri porabi biogoriv v Sloveniji še vedno zaostajamo za predpisanimi cilji, ki jih določa evropska direktiva, pa tudi projekt elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, ki bi lahko tudi propomogel k zmanjšanju porabe, pred letom 2008 ne bo izveden. Še slabše je stanje pri poskusih preusmeritve dela tovornega cestnega prometa na železnice; tudi zato, ker RS zamuja z načrtovanimi investicijami in posodobitvami v železniškem prometu.

...in v Sloveniji...

Pa vendar je bilo v obdobju od osamosvojitve naprej storjenih nekaj korakov naprej. Kot je dejal Marko Slokar, je bila v RS v začetku devetdesetih let prepovedana prodaja osebnih avtomobilov brez katalizatorjev, nato je bila ukinjena prodaja osvinčenega bencina, sprejeti so bili evropsko primerljivi standardi kvalitete goriv. Sledila je tudi uvedba oprostitve plačila davka na motorna vozila s specifično emisijo CO2 manjšo od 110 g/km. Kot je povedal izvršni direktor za tovorni promet Slovenskih železnic Alojzij Vidmar, se tudi v Slovenskih železnicah zavedajo, da področje njihovega delovanja v preteklosti ni bilo dovolj promovirano. Po njegovih besedah, Slovenske železnice v svojem razvoju upoštevajo načela trajnostnega razvoja in želijo v skladu s tem doseči znižanje škodljivih vplivov na okolje. Izpostavil je tudi velike eksterne stroške, ki nastajajo v cestnem prometu in ki jih nosi celotna družba in ne povzročitelj. Ob plačevanju teh stroškov bi bile železnice precej cenejše kot cestni prevoz – v sedanji situaciji pa so konkurenčne šele na razdaljah nad 500 km. Predstavil je projekte, ki jih razvijajo Slovenske železnice, da bi se približale uporabnikom tovornega prometa. Poudaril je tudi, da so železnice in cestni prevozniki partnerji, ne konkurenti, pri izvajajanju okolju prijaznega in trajnostnega prometa.

Porabo goriva bi znižali tudi s smotrnejšo rabo osebnih avtomobilov. Navedeno je posledica razpršene poselitve, saj kar 50% prebivalcev živi v več kot 6.000 manjših naseljih na podeželju. Po besedah g. Slokarja bi lahko bil javni potniški promet sicer bolje razvit, vendar je vprašljivo, ali je pri tako razpršeni poselitvi sploh mogoče zadovoljivo rešiti ta problem in bistveno znižati uporabo osebnih vozil. V preteklih letih je Ekološki sklad RS že financiral projekta zamenjave avtobusov mestnega potniškega prometa s sodobnejšimi in okolju prijaznejšimi vozili, in sicer v Ljubljani in na Obali. Z ugodnimi krediti omogočajo nakup okolju prijaznih hibridnih vozil tudi občanom, Mestni občini Ljubljana pa so predlagali spremembo odloka o taksi službi, tako da bi bili taksisti z vozili na hibridni pogon oproščeni plačila letne takse za parkirna mesta.

Tehnologija

Način za zniževanje porabe goriva je predstavil tudi predstavnik Michelina, kjer so izdelali za to primerne pnevmatike. Predstavili so teste, s katerimi dokazujejo, da je poraba goriva z njihovimi energetsko varčnimi pnevmatikami pri tovornih vozilih okoli 2 l /100 km varčnejša v primerjavi s konkurenčnimi pnevmatikami. Pri tovornih vozilih, ki opravijo mesečno okoli 15000 km, to lahko pomeni bistveno zmanjšanje stroškov.

Osebni doprinos k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov

Osebni doprinos k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov je varčna vožnja (ang. Ecodriving). Uspešno politiko promocije in vpeljavo varčne vožnje je predstavil Hank Wardenaar z nizozemskega ministrstva za promet in vode. V program varčne vožnje so dosedaj investirali več kot 21 mio €, v nadaljevanju projekta promocije varčne vožnje pa bo nizozemska vlada v letih 2006-2010 investirala še dodatnih 15,5 mio €, kar je približno toliko, kot je slovenska vlada v enem letu namenjeno vsem programom učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov skupaj.

V Nemčiji – položaj je predstavil Jochen Lau, vodja sektorja za izbraževanje, Svet za varnost v cestnem prometu, Nemčija – so se treninga varčne vožnje ob podpori močnih poslovnih akterjev lotile neodvisne organizacije, ki v tem vidijo poslovno priložnost. Poleg tega so vpeljali, podobno kot na Nizozemskem, učenje varčne vožnje tudi v avtošole. Za različne ciljne skupine – posameznike, institucije, prevozniška podjetja – pripravljajo različne načine izobraževanja, ki so jim prilagojeni tako po zahtevnosti kot po obsegu.

Podrobneje je izvedbo aktivnosti v okviru promocije varčne vožnje in izobraževanja na Nizozemskem predstavil Peter Wilbers, Senternovem, (agencija ministrstva za ekonomske odnose, Nizozemska). Izpostavil je tudi popolnoma praktične napotke, kako zmanjšati porabo goriva ter posamezne akcije, kjer skušajo doseči vse ciljne skupine. Posebej trdovratni so že izkušeni vozniki, ki so povsod po svetu enaki - prepričani, da poznajo vsa pravila varčne vožnje in da najboljši vozniki. Zato seveda ne čutijo potrebe po izobraževanju. Predstavil je tudi nekatere izvedene projekte v različnih podjetjih z večjim številom vozil, kjer so samo z izobraževanjem voznikov dosegli bistveno zmanjšanje porabe (5 – 8%), manjše stroške vzdrževanja, boljše počutje potnikov v avtobusih ter manj nesreč (tudi do 40% manj). Uspehe dosegajo tudi zaradi izjemne promocije, ki vključuje tudi duhovita televizijska oglasna sporočila.

Priložnosti za Slovenijo

Številne uspešne tuje izkušnje, predstavljene na en.seminarju Energetska varčnost v prometu, omogočajo tudi slovenskim porabnikom goriva in ostalim pomembnim igralcem v transportnem sektorju, da izboljšajo svojo konkurečnost ter hkrati ohranjajo okolje. Tudi s pomočjo evropskih sredstev, ki jih je za dobre projekte s področja učinkovite rabe energije vedno veliko na voljo. K zmanjševanju porabe energije v prometu in uspešnosti tovrstnih akcij bi bistveno pripomogla tudi podpora slovenske vlade in ustreznih ministrstev. Ti pa žal za to (še) ne kažejo nikakršnega interesa.

Nekaj nasvetov za varčno vožnjo:

• preverite tlak v pnevmatikah,
• prestavljajte pri nižjih vrtljajih (bencinski pod 2500 obr/min, dizelski pod 2000 obr/min) – to ne škoduje sodobnim motorjem!
• opazujte promet pred seboj in se izogibajte nepotrebnemu zaviranju in pospeševanju,
• ugasnite motor, ko ga lahko,
• odstranite nepotrebno opremo iz in z vozila,
• vozite umirjeno.

Napredujte postopoma in ne pričakujte takojšnjih rezultatov. Vendar uspeh ne bo izostal – kar bo pomenilo olajšanje za vašo denarnico in za okolje.

Do gradiva z en.seminarjev (predavanja in video posnetki) imajo dostop naročniki storitve en.paket.