Na inteligentna omrežja naj se osredotoči nov komisar

Na področju energetske politike je Evropska unija v zadnjih petih letih dosegla zapleten in zahteven načrt za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, jasen in izvedljiv kompromis za povečanje deleža obnovljivih virov energije, zmeren in trden napredek na področju oblikovanja notranjega trga z električno energijo, na nekaterih pomembnih področjih ni dosegla napredka (trg s plinom), na nekaterih ključnih področjih pa je ostala nevarno pasivna (raziskave in razvoj), v dokumentu s priporočili za novega evropskega komisarja za energijo piše izvedenec bruseljskega inštituta Bruegel Georg Zachmann.

FOTO: © European Communities, 2009

Dosedanji evropski komisiji je uspelo, da je bila energetska politika vseskozi med glavnimi temami politike. Liberalizacija energetskih trgov in boj proti podnebnim spremembam bosta še naprej ostali med glavnimi temami politike EU, nekoliko manj pozornosti pa Zachmann v prihodnjih letih od evropske politike pričakuje za varnost oskrbe z energenti in cene energentov.

Novemu evropskemu komisarju za energijo - predsednik evropske komisije za to mesto predlaga Nemca Güntherja Oettingerja - priporoča, naj se evropska komisija ne ukvarja z investicijami v nove naprave, v kontrolo in oblikovanje cen energentov, z valuto za trgovanje z nafto in z zagotavljanjem tujih virov. Te naloge namreč uspešno opravlja trg. Trgu pa nikakor ni mogoče prepustiti ukrepanja proti podnebnim spremembam, investicije v energetska omrežja in oblikovanje skupnega energetskega trga EU. To morajo biti glavne prednostne naloge novega evropskega komisarja za energijo.

FOTO: © European Communities, 2009

Skrb za varno oskrbo EU s fosilnimi gorivi, s katero se je dosedanja evropska komisija veliko ukvarjala, po mnenju Georga Zachmanna iz več razlogov ne bi smela biti med prednostnimi nalogami nove evropske komisije. Za nafto je na voljo že dovolj nadomestnih goriv, zato bi bil učinek naftnega šoka veliko manjši, kot je bil v 70. letih prejšnjega stoletja. Nove zaloge zlasti v Severni Afriki in Braziliji omogočajo, da je proizvodnjo v primeru pretiranega dviga cen mogoče povečati, nasploh pa se bo povpraševanje po nafti po oceni OECD tudi po koncu krize zmanjševala. Povpraševanje po zemeljskem plinu se bo v obdobju od leta 2007 do 2030 na leto povečala za 1,5 odstotka, kar napoveduje Mednarodna agencija za energijo (IEA), tudi ne bo problem, saj do zdaj odkrite rezerve tega energenta zadoščajo za 60 let, ocenjene rezerve pa kar za 300 let. Povečuje se ponudba utekočinjenega zemeljskega plina, ki bo tudi za Evropo cenejši od načrtovanih plinovodov (Severni tok, Južni tok, Nabucco). Nasploh pa bo EU morala zmanjšati porabo fosilnih goriv, da bo lahko uresničila svoje podnebne cilje.

Zachmann pravi, da bo mednarodna skupnost morala poskrbeti, da si Kitajska ne bo zagotovila prednosti pri oskrbi z nafto z izigravanjem mednarodnih standardov. Zmanjšanje odvisnosti od tujih virov bo Evropi omogočala dograditev pametnih omrežij, ki bodo omogočila učinkovito vključitev obnovljivih virov energije v sistem. Nova evropska komisija mora pripraviti uresničljiv in zavezujoč načrt za izvedbo teh investicij. Ker boj proti podnebnim spremembam ostaja ena glavnih prednostnih nalog EU, bodo države članice morale nujno nadomestiti fosilna goriva s čistejšimi nadomestki, več pozornosti kot do zdaj bo zaradi tega treba nameniti razvoju novih tehnologij in uporabi najboljših mogočih tehnologij, ki so na voljo (BAT). 

FOTO: Ian Britton, FreeFoto.com

Evropska komisija bi morala prevzeti vlogo koordinatorja med nacionalnimi programi za raziskave in razvoj in uresničevanjem programa SET (Strateškega energetskega tehnološkega načrta EU), piše Zachmann.

Predpogoj za vse pa je, nadaljuje, vzpostavitev enotnega in konkurenčnega energetskega trga, kajti le v tem primeru bo mogoče zagotoviti investicije, ki bodo res najbolj učinkovite in najboljše. Evropska komisija, ki prihaja, ima morda zadnjo priložnost, da prekine prakso oblikovanja šibke in neučinkovite energetske politike na ravni 27 držav članic. Ob dograditvi novega omrežja je treba vzpostaviti še jasna in transparentna pravila za dostop do omrežij, kajti to je temeljni pogoj za učinkovito delovanje energetskega trga. Georg Zachmann novemu evropskemu komisarju priporoča, naj vztraja pri doslednem izvajanju evropske zakonodaje in naj ne nadaljuje prakse sedanjega komisarja, ki se je dogovarjal za različne kompromise. 

Od naše dopisnice iz Bruslja

OGLASNO SPOROČILO