Madžarsko-hrvaški plinovod dokončan do konca 2010, madžarsko-slovenski na začetku poti

“Ko bo (študija, op.p.) končana in bomo imeli odgovore na tehnična vprašanja, bo treba poiskati interesente za zakup plinovoda in dogovor z madžarsko vlado o mejni točki.“ Pobudo za državni prostorski načrt je Ministrstvo za gospodarstvo 11. septembra 2009 poslalo Ministrstvu za okolje in prostor (MOP).

Poleg 20 kilometrov dolgega slovenskega madžarskega plinovoda v Lendavi je Kopač lani omenil tudi dodatno plinovodno zanko, ki bi jo lahko sklenili, če bi vzpostavili kapilarno povezavo med Umagom in Koprom. Alternativno pot plina bi predstavljal tudi opuščen naftovod med Krkom in Lendavo, ki bi ga v primeru izgradnje plinskega terminala na otoku Krk lahko uporabili kot plinovodni koridor za dodatno oskrbo Slovenije, Hrvaške in Madžarske s plinom. (VEČ)

FOTO: arhiv Energetika.NET

Kot so nam še pojasnili na omenjenem ministrstvu, z uporabo obstoječega, neuporabljenega naftovoda Krk-Lendava ne bo nič, ker ga tehnično ni moč preoblikovati v plinovod.

Skladiščenje plina na Madžarskem za slovenske potrebe

Slovenski (Geoplin plinovodi, op.p.) in madžarski sistemski operater Földgázszállító Zrt (FGSZ) sta Memorandum o soglasju, v katerem sta se obe družbi zavezali ugotoviti možnost povezave obeh nacionalnih prenosnih plinovodnih sistemov, podpisali že julija lani v Budimpešti, so nam povedali v družbi Geoplin Plinovodi. Pri tem naj bi vsak sistemski operater za sekcijo plinovodne povezave, ki poteka po ozemlju njegove države, izdelal študijo izvedljivosti, ki bo podala odgovore na odprta tehnična, finančna in komercialna vprašanja.

"Namen te plinovodne povezave naj bi bil zagotavljanje možnosti skladiščenja zemeljskega plina namenjenega slovenskemu energetskemu trgu v podzemnih skladiščih zemeljskega plina na Madžarskem, zagotavljanje različnih virov oskrbe rastočega slovenskega plinskega trga z zemeljskim plinom in morebitnega tranzita zemeljskega plina prek ozemlja Slovenije za potrebe madžarskega energetskega trga," pojasnjujejo.

Jeseni lani sta družbi tudi uskladili najosnovnejše podatke glede lokacije čezmejne točke, tehnične karakteristike plinovoda in tehnične osnove o možnih pretokih v eno ali drugo smer.

Študijo izvedljivosti naj bi zaključili v drugem četrtletju leta 2010

Družba Geoplin plinovodi je projektno nalogo za študijo izvedljivosti zastavila kot etapno gradnjo vzporednega prenosnega plinovoda k obstoječemu plinovodu R15 Kidričevo – Lendava. Študijo izvedljivosti naj bi po njihovih navedbah zaključili v drugem četrtletju leta 2010.

"V prvih fazah se gradnjo lahko predvidoma izvede kot rekonstrukcijo obstoječega plinovoda R15, ki bo predvidoma vključevala novogradnjo plinovodnega odseka od MRP Lendave do naselja Pince na slovensko madžarski meji v približni dolžini 7,5 km, novogradnjo mejne merilno regulacijske postaje v bližini naselja Pince in gradnjo vzporednega prenosnega plinovoda na odseku od Ljutomera do Lendave v približni dolžini približno 22 km. V drugi fazi je predvidena gradnja plinovodnega odseka v približni dolžini 4,5 km od kompresorske postaje Kidričevo do družbe TALUM z merilno regulacijsko postajo za morebitne potrebe oskrbe načrtovane termoelektrarne, ki bo kot gorivo uporabljala zemeljski plin. V končni fazi pa je v študijski fazi tudi morebitna gradnja plinovoda od Taluma do Ljutomera v dolžini okrog 42 km, v smislu rekonstrukcije obstoječega plinovoda R15. Sestavni del slovenske sekcije tega interkonektorja je tudi postavitev ustrezne kompresorske enote na obstoječi lokaciji kompresorske postaje Kidričevo."

Po informacijah madžarskega sistemskega operaterja prenosnega plinovodnega omrežja naj bi bila madžarska sekcija dolga okoli 30 – 35 km in bi povezovala čezmejno točko (Tornyiszentmiklos) s prenosnim sistemom pri Nagykanizsi, še dodajo.

Plinovodne povezave tudi s Slovaško, Romunijo in Srbijo

Na področju sodelovanja med državami predstavlja madžarsko-hrvaški plinovod zelo pomemben projekt, je za Energetiko.NET poudaril György Szabó. Omenjena plinovodna povezava s kapaciteto 6,5 milijard kubičnih metrov na leto bo po njegovih besedah Hrvaški in vsem, ki so z njo povezani, v primeru krize omogočila dobavo plina iz madžarskih skladišč. “Preko iste povezave pa se bo Madžarska po potrebi lahko oskrbovala z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), če bo na hrvaškem otoku Krk zgrajen plinski terminal.”

Spomnimo, da bo hrvaški del plinovoda, za katerega izvedbo je zadolžen hrvaški operater plinskega prenosnega sistema Plinacro, potekal od Slobodnice prek Donjega Miholjca do madžarske meje in bo dolg 80 kilometrov; madžarski del bo meril 210 kilometrov, gradilo ga bo madžarsko podjetje Földgázszállító Zrt (FGSZ).

Med načrti za prihodnost pa je sogovornik omenil tudi plinovodne povezave Madžarske s Slovaško, Romunijo in Srbijo. Zgradili naj bi jih najpozneje do leta 2014.

OGLASNO SPOROČILO