Dva stebra nas staneta 26 milijonov evrov letno

Med strokovna sodijo, ali bi lahko z denarjem, kot ga bo zahteval TEŠ 6, financirali okolju prijaznejše projekte, ali je to sploh dober projekt.

Ali država razpolaga s študijo o vplivu TEŠ 6 na kakovost zraka? In v zvezi s prostorskim planom:ali bo trasa od Vodic do Kidričevega uporabljena tudi za Južni tok?

V energetsko politiko sodijo ocene, kako so cenovnim spremembam naklonjeni na finančnem ministrstvu, se trošarine približujejo švedskemu modelu. Glede lastništva: Ali je slovenska elektroenergetika odprta za tuji kapital? Glede subvencij: Ste presenečeni nad številom prispelih vlog do konca leta 2009? Glede učinkovite rabe energije: Jo zanemarjamo? V debati o energetski prihodnosti prednjačita TEŠ 6 in NEK 2.

Odnos politike do okolja: Je pogoj za 25-odstotni delež obnovljivih virov v energetski bilanci izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi?

Organiziranost: Kdo je kriv za zamude pri izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi? Ali ministrstvo za okolje in prostor krši zakon o pogojih koncesije in ni pripravilo noveliranega načrta za financiranje državne in lokalne vodnogospodarske infrastrukture? Povezava med HSE in GEN energijo, dokapitalizacija Termoelektrarne Šoštanj, reorganizacija elektrodistribucije, kot zahteva računsko sodišče.

Kaj nas čaka v letu 2010?

Evropska komisija opozarja pred tožbo Slovenijo, ker ne izpolnjuje zahtev na področju zelenih javnih naročil, pridobitev sedeža ACER, zaključek pogajanj z rusko stranjo o plinovodu Južni tok skozi Slovenijo, kaj bi še izpostavili med dosežki? Ali ni protislovno, da je Evropska komisija dajala absolutno prednost plinovodu Nabucco, danes pa sofinancira traso za Južni tok?

Alenka Žumbar je posredovala tudi informacijo o sedežu ACER. Ta vprašanja in odgovori omogočajo, da si ustvarimo sliko o ravnanju z energijo v Sloveniji. Osnovni ton ji daje mag. Janez Kopač.

FOTO: arhiv TEŠ

Strokovna vprašanja

Na strokovna vprašanja direktor Janez Kopač odgovarja, da ne pozna alternativnega projekta, ki bi zagotovil toliko energije kot TEŠ 6, noben obnovljivi vir energije ne more zagotoviti toliko trapezne energije, kot je potrebujemo za stabilno oskrbo slovenskega elektroenergetskega sistema. Fotovoltaika daje elektriko le v sončnih dneh, voda nam daje energijo, ko to omogoča hidrologija, edina primerljiva rešitev bi bile bioplinske elektrarne, a Slovenija nima dovolj gnojevke in koruzne silaže, da bi lahko proizvedli dovolj elektrike iz bioplina. Elektrike iz novega bloka nuklearke žal še zelo dolgo ne bo, bo pa tudi podobno draga kot šoštanjska.

Projekt ni briljanten, nikakor pa ni slab. Obeta donosnost in je za stabilno oskrbo z električno energijo v državi nujno potreben. Najpomembneje pa je, da je to edini pripravljeni projekt. V slovenski elektroenergetiki se ogromno govori o investicijskih namerah, a projekti niso pripravljeni. Če bi imeli ta trenutek pripravljeno še kakšno investicijo, bi jo lahko vsaj primerjali. Ker je nimamo, primerjave niso mogoče. Gradimo samo še hidroelektrarne na spodnji Savi, a ta projekt glede na instalirano moč ni niti blizu TEŠ 6.

Energetska politika, cene, lokalna energetika, promet, subvencije

Veliko moramo postoriti na spremembi načina ogrevanja. Ključ ni le v proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov, rešita nas lahko le učinkovita raba energije in hkratna sprememba načina ogrevanja. Danes se 60 odstotkov slovenskih gospodinjstev ogreva s kurilnim oljem, do leta 2020 pa bi vsa morala preiti na rabo lesne biomase oziroma na druge obnovljive vire.

To pa bi bilo mogoče samo ob strahotno veliki spremembi ozaveščenosti sto tisočev prebivalcev, veliki državni pomoči in drugačni cenovni politiki. Večina naših daljinskih sistemov na lesno biomaso je danes donosnih, bile pa so ponekod res začetne težave, ker so namestili preveč zmogljive peči, odjemalcev pa so imeli le malo. Iz tega smo se naučili, da so rentabilni le projekti, ki imajo že na začetku več velikih odjemalcev, toplovodni sistem pa se dograjuje postopoma. Na ministrstvu za gospodarstvo imamo odprt tudi razpis za individualne in skupinske sisteme ogrevanja na lesno biomaso. Razpisna sredstva so iz kohezijskega sklada, v letu 2009 smo sofinancirali nekaj več kot deset projektov. Razpis bo odprt do konca leta 2011, v torek, 12. januarja 2010, bomo imeli brezplačni seminar o tem, kako pripraviti in oddati vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev za te namene.

Politika lastništva. Menim, da zasebnega kapitala za financiranje hidroenergetskih objektov ne potrebujemo, ker so to razmeroma donosne investicije, hidropotencial pa je naravna renta, ki pripada državljanom te države. So pa tuji investitorji dobrodošli pri investicijah v vse druge elektrarne – v termoelektrarne na plin in premog, v jedrsko elektrarno. V plinsko-parno elektrarno v Kidričevem naj bi investiral Verbund, plinsko-parna elektrarna v Trbovljah zanima EFT, interes za vlaganja v morebitno obnovitev termoelektrarne na premog v Trbovljah je pokazal ruski INTERRAO oziroma Stroj Trans Gas v navezi z omenjeno družbo. Za vlaganje v jedrsko elektrarno kaže zanimanje kopica tujih energetskih družb, od nemškega RWE do italijanskega Enela in švicarskega Alpiqa.

Okolje

Trošarine, skladnost med ministrstvi. Neko mero razumevanja je mogoče zaznati, dogovorili smo se že za omenjene dodatke za leta 2010, 2011 in 2012. Z letom 2013 se pa tako ali tako začne pobirati kupnina za CO₂-kvote, tako da se bo v proračun vsako leto nateklo od 100 do 150 milijonov evrov. Predlagam, da bi takrat začeli uveljavljati ukrepe za učinkovito rabo energije in spodbujanje obnovljivih virov energije financirati iz teh sredstev. Torej so dodatki na cene energentov pravzaprav le predhodniki plačila kvot CO₂. Hipotetično bi bilo to dovolj pri zagotavljanju ustrezne količine elektrike iz OVE. Ostaneta pa še velikanska problema ogrevanje in promet.

Organiziranost in roki

Za zamudo ni enega krivca, botrov je veliko. Gre za zelo kompleksen projekt, pri katerem sodeluje vrsta akterjev in mnogi od njih so prispevali svoj delež k zamudi. Del zamude je treba pripisati ministrstvu za gospodarstvo v času prejšnje vlade, ker ni pravočasno naročilo izdelave državnega prostorskega načrta; za ta dela ni bilo niti proračunske postavke.

FOTO: Alenka Žumbar

Tu je tudi Nuklearna elektrarna Krško, ki želi, da bi državni prostorski načrt za hidroelektrarno Brežice uredil še poplavno varnost njihovega objekta, da bi torej razširili območje državnega prostorskega načrta. Vsi ti problemi so zdaj razrešeni.

Tudi prometno ministrstvo je potrebovalo veliko časa, preden je v zvezi s hidroelektrarno Brežice naročilo strokovne podlage za splavnico.

Potem so tu še zahteve Zavoda za varstvo narave v zvezi s spoštovanjem Nature 2000. Problem pa je bil tudi s sprejemanjem finančnega načrta podjetja Infra. Skratka, dejavnikov je ogromno. Drži pa tudi, da je Svet regije Posavje, ki ga vodi gospod Galeša, že od začetka preveč pričakoval. Res časovni pritisk nekoliko pomaga pri izvedbi projektov, a vseh težav ne more odpraviti.

Hujše se mi zdijo zamude pri gradnji hidroelektrarn na Srednji Savi, za kar ni nobenega glasnega odbora, so pa bolj usodne za državo, kajti samo ta veriga elektrarn nam lahko omogoči uresničitev evropskega cilja – 25 odstotkov obnovljivih virov energije do leta 2020. V zvezi s tem projektom se v mandatu prejšnje vlade ni zgodilo popolnoma nič, in to zato, ker nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak niti za eno elektrarno ni dal pobude za začetek priprave državnega prostorskega načrta. To smo storili lani pomladi, a projekt še vedno stoji zaradi blokade ministrstva za okolje in prostor.

To je sprva pogojevalo začetek priprave prostorskega akta z rešitvijo finančnih težav vodnega sklada, kar s prostorskim načrtovanjem nima nobene neposredne zveze. Zdaj smo priče že drugemu pogojevanju. V skladu z vodno direktivo morajo na okoljskem ministrstvu popisati stanje na vseh rekah in zdaj od koncesionarja za hidroelektrarne na Srednji Savi zahtevajo, naj to naredi na reki Savi od njenega izvira do hrvaške meje, nato pa da bo sprožilo postopke, potrebne za gradnjo elektrarn na srednji Savi. Ministrstvo za okolje in prostor poskuša svoje zakonske obveznosti obesiti drugim. Na to ne morem reagirati drugače, kot da protestiram, saj gre za izsiljevanje. Tako dva državna organa ne smeta komunicirati med seboj.

Organizacija proizvodnje

Organizacijsko ostaja tako, kot je, kar pa pomeni veliko škodo za državo. Izračunali smo, da taka organiziranost na trgu električne energije povzroča najmanj 26 milijonov evrov oportunitetnih stroškov, druga posledica pa je, da nimamo likvidne borze z električno energijo, kar se sicer še lahko spremeni, če bo Urad za varstvo konkurence razveljavil pogodbo med GEN energijo in njenim hčerinskim podjetjem GEN-I. 26 milijonov evrov letno je cena za neodločnost pri združevanju omenjenih podjetij. To je cena političnega taktiziranja oziroma igre na 0 : 0.

Za dokapitalizacijo TEŠ-6 ta trenutek ni nobene potrebe, finančna konstrukcija je zaprta.

Vsekakor pa bo v prihodnje do skupnega financiranja prišlo, saj je to ceneje za Slovenijo. Vsi slovenski projekti za proizvodnjo električne energije po drugi svetovni vojni so bilo financirani z združeno akumulacijo slovenskih elektrarn in prepričan sem, da bo tako financiran tudi blok 6 v šoštanjski termoelektrarni. Navsezadnje so vsa elektroproizvodna podjetja v državni lasti.

FOTO: © European Communities, 2009

Distribucija elektrike

Vlada je sprejela program reorganizacije, s katerim sindikati niso bili zadovoljni. Z njimi se pogovarjamo, a trenutno pogovori stojijo, ker pripravljajo alternativno študijo, ki jim bo osnova za pogajanje. Težave so bile tudi pri skupnem izboru izdelovalca skrbnega pregleda stanja. No, kljub vsemu bo reorganizacija izvedena letos.

Plinovodi

Vzporedni plinovod tako ali tako potrebujemo za stabilnejšo povezavo z avstrijskim Baumgartnom, res pa ga lahko uporabimo tudi za potrebe Južnega toka. Evropska sredstva smo dobili zaradi prvega namena in ne zaradi drugega.

Sicer pa menim, da z Nabuccom trenutno ni nič in bomo videli, kako bo v prihodnje. Gradimo svojo politiko in svoje zgodbe in ne čakamo na odrešitelja iz neke imaginarne Evrope. Recimo to, da smo dobili 40 milijonov evrov za gradnjo plinovoda Vodice-Kidričevo iz evropskega proračuna. Od ideje do realizacije so minili pičli trije meseci.

Ali pa to, da smo dosegli tektonski premik pri financiranju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Letos bomo za ta namen zagotovili kar 121 milijonov evrov sredstev.

Upam si reči, da tako velikih sprememb naenkrat, kot smo jih dosegli lani, v slovenski energetiki dolgo ne bo več.

Nadalje, 35 odstotkov vse končne energije v Sloveniji porabi promet, kjer pa so rešitve največja neznanka. Če že pri proizvodnji elektrike in ogrevanju vemo, kaj moramo storiti, ne vemo pa, ali nam bo to uspelo, pri prometu ne vemo niti, kaj storiti. In v tej smeri ni za zdaj aktivno niti ministrstvo za promet samo.

Letošnje akcije

V letu 2010 nas ne čaka nobena nova velika zgodba, vse so se že začele. Reorganizirali bomo distribucijo, bistveno povečali financiranje ukrepov učinkovite rabe energije, vlada je v parlament poslala novelo energetskega zakona, ki prav tako prinaša pomembne ukrepe, ki se zdijo na prvi pogled nekoliko »eksotični«. Med drugim obvezno energetsko knjigovodstvo, učinkovitostno dividendo za zaposlene v javni upravi, če bodo varčevali z energijo, obvezno prednostno usmeritev v rabo obnovljivih virov energije za ogrevanje pri načrtovanju novih prostorskih aktov v občinah. Še danes namreč nekateri prostorski akti zapovedujejo ogrevanje na kurilno olje. Čaka nas uveljavitev tretjega energetskega paketa EU, ki ga moramo spraviti v predlog zakona do konca tega leta. Zgodil se bo tudi velik premik na področju obnovljivih virov energije, kjer od 30 milijonov evrov za subvencije v lanskem letu letos prehajamo na 70 milijonov evrov. Na področju učinkovite rabe energije je bilo lani porabljenih 11 milijonov evrov, večinoma še iz predlanskega leta, medtem ko bo v letu 2010 za te ukrepe namenjenih približno 27 milijonov evrov. To so »tektonski premiki«, saj bomo za učinkovito rabo in obnovljive vire energije namenili ogromno sredstev.

FOTO: SEL

Javna agencija RS za energijo je že lani, samo od novembra do konca decembra, izdala okoli 225 odločb za elektrarne, ki bodo proizvajale elektriko iz obnovljivih virov, in to predvsem iz sončne energije, tako da si na področju obnovljive energije lahko obetamo pravi »bum«. Prvo leto smo pravzaprav vedeli, kateri načrtovalci projektov – naj je šlo za popolnoma nove sisteme ali za razširitve obstoječih – se bodo prijavili. Prijavili so se načrtovalci sistemov v Železnikih, na Vranskem, Snežniku, v Zagorju itn. Skratka, le biomasa nas bo pripeljala do cilja na področju obnovljivih virov energije.

O energetski učinkovitosti je manj v medijih. Tu nas čaka ogromno dela. V kratkem bo izšel razpis za sofinanciranje energetske obnove slovenskih bolnišnic. Računamo, da bomo za te namene v letu 2010 porabili približno osem milijonov evrov. Pričakujemo tudi čimprejšnjo objavo razpisa ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za sofinanciranje obnov domov za upokojence. Z ministrstvom za šolstvo in šport se pogovarjamo o razpisu za sofinanciranje obnove srednješolskih centrov. Načrtujemo tudi razpis za obnovo javne razsvetljave, da bi manjšali porabo električne energije. V letu 2010 bomo za vse naštete namene porabili 27 milijonov evrov.

Ekosklad

Vlada je na zadnji decembrski seji sprejela tudi uredbo o prihrankih pri rabi energije, s katero bomo samo v letu 2010 z dodatkom k ceni fosilnih goriv – bencina, nafte, plina in kurilnega olja – ter z dodatnima prispevkoma k ceni električne energije in daljinskega ogrevanja v proračunu zagotovili 25 milijonov evrov. Ta sredstva – zbirati jih bomo začeli februarja – bomo prelili v Ekosklad, ki je letos zaključil razpis za financiranje ukrepov energetske učinkovitosti in gradnje pasivnih ter energetsko varčnih hiš.

Ekosklad je odobril 9.500 vlog in razdelil 11,5 milijona evrov, nato pa mu je denarja zmanjkalo, zato je razpis zaprl.

Če bo letos dobil 25 milijonov evrov, bo torej morda lahko odobril kakšnih 20.000 vlog. To pa je že pravo ljudsko gibanje. V prihodnjih letih naj bi se iz teh dodatkov k ceni energentov nabralo še več sredstev, ki bodo prelita v Ekosklad, in sicer v letu 2011 približno 32 milijonov evrov, v letu 2012 pa že skoraj 42 milijonov. Največ denarja naj bi navrgli dodatki na kurilno olje in na ekstra lahko kurilno olje, le malo pa dodatka na elektriko ter na daljinsko ogrevanje in na plin.

Trošarine

Moja zamisel je bila plasirati sporočilo, da je trošarina na kurilno olje pri nas močno prenizka – je le 6,2 centa na liter, medtem ko je na dizelsko gorivo 48 centov na liter, pa čeprav gre za enaki gorivi. Je pa izenačevanje cen omenjenih goriv zelo nepopularno, a k temu se bližamo, in to me veseli, čeprav seveda to mnogim ni všeč.

Evropska komisija

Uredba je v medresorskem usklajevanju in pričakujem, da bo sprejeta v marcu. Mudilo se nam je zaradi grožnje s tožbo, ki se nanaša na neupoštevanje direktive o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah iz leta 2006. Ta direktiva je bila delno implementirana, manjkajo še vsaj trije predpisi, ki jih moramo sprejeti, da se izognemo tožbi. Odločili smo se, da je eden od njih prej omenjena uredba, pred objavo v Uradnem listu pa sta še pravilnik o načinu delitve stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah in pravilnik o metodologiji za izračunavanje energetskih prihrankov. Uredba o zelenih javnih naročilih torej ni nujna, vesel pa sem, da jo bomo imeli kmalu. Pripravljajo jo v službi vlade za razvoj.

Imam v glavnem izvrstno ekipo na direktoratu, meni pa veliko pomaga izkušnja, ko sem bil minister za okolje, prostor in energijo. Seveda pa se skupaj z nami trudi tudi minister Lahovnik. Dobra ekipa smo, z veliko znanja, volje in idej, že to je dosežek sam po sebi.

Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER

Slovenija je februarja 2009 napovedala, da bo kandidirala za sedež ACER. Delo se je začelo na direktoratu za energijo, v službi vlade za razvoj in na zunanjem ministrstvu. Pripravili so kriterije za dogovarjanje z drugimi državami, pri čemer sta imela glavno besedo služba vlade za razvoj in ministrstvo za zunanje zadeve. Odločitev o sedežu je padla 6. decembra, vzpostavljen je bil 10-članski administrativni svet, ki bo v prvi tretjini leta 2010 izbral generalnega direktorja. V svetu ne sedi noben slovenski član. Dr. Franc Žlahtič, ki je bil ves čas zadolžen za energetsko diplomacijo, je namreč od svoje kandidature za članstvo odstopil na decembrskem COREPER-ju (Odbor stalnih predstavnikov Sveta EU). Svet je opravil razgovore z dvanajstimi kandidati, ki se potegujejo za direktorski stolček, na razpis za to mesto se je prijavilo kar 631 kandidatov.

Vse razpisne pogoje je izpolnjevalo le 32 kandidatov, potem so jih dvanajst povabili na razgovor. Med njimi naj bi bil tudi en slovenski kandidat.

FOTO: Alenka Žumbar

Direktor ACER-ja bo igral osrednjo vlogo pri ustanavljanju agencije in bo odgovoren za vzpostavitev upravnih, operativnih in finančnih struktur, potrebnih za delovanje agencije, vključno z zaposlovanjem osebja. Ko bo agencija operativna, to naj bi bila že v letu 2010, bodo njegove naloge med drugim imenovanje in vodenje zaposlenih, priprava dela upravnega odbora in sodelovanje pri njegovem delu brez glasovalne pravice. Krmariti bo treba med državami članicami, ki »zavirajo« regulacijo, in državami članicami, ki jo želijo pospešiti. Direktor bo odgovoren omenjenemu administrativnemu svetu, redno pa bo v stiku z novim evropskim komisarjem za energijo – predlagan je Nemec Günter Oettinger – in novim direktorjem direktorata za energijo pri Evropski komisiji ter z združenjem evropskih regulatorjev trgov električne energije in plina (ERGEG).

Agencija bo imela ključno vlogo pri liberalizaciji trgov EU za električno energijo in zemeljski plin, pri vzpostavitvi sistemskih obratovalnih navodil za evropska omrežja električne energije in zemeljskega plina, sprejemala bo zavezujoče odločitve o pogojih dostopa do čezmejne infrastrukture in njeni obratovalni varnosti, če nacionalni regulatorji ne bodo mogli doseči soglasja ali če bodo skupaj zahtevali njeno posredovanje, zagotavljala bo tudi mnenja različnim akterjem na trgih elektrike in plina. Agencija bo tudi svetovala evropskim institucijam o vprašanjih, povezanih z električno energijo in zemeljskim plinom, ter spremljala notranje energetske trge ter pripravljala 10-letne načrte za njihov razvoj.

Komentar

Iz vseh stališč generalnega direktorja Janeza Kopača je razvidno ključno vprašanje: organizacija raziskovalnega in razvojnega dela v Sloveniji. Enako je tudi pri prostorskih planih. Novelacija NEP in analiza učinkov prvega NEP ni niti omenjena. Odnos do ACER, organiziranost raziskovalnega in razvojnega dela, organiziranost ravnanja z energijo v vsem spektru, od primarnih virov, ko umna končna raba s sodelovanjem vseh nastopajočih akterjev in njihovih vlog ni v pristojnosti direkcije. V čigavi pa potem je?

Kaže, da je vloga glavnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo zelo omejena. To področje v vladi ni ustrezno pokrito in ne kaže poti, kako z znanjem in energijo voditi Slovenijo iz krize, iz domačih in svetovnih gospodarskih, finančnih in političnih stisk, ki so vse močno povezane z ravnanjem z energijo v Sloveniji, Evropi in svetu. Kje so nevladne organizacije, organizacije civilne družbe? Niti besede. Pprispevek kaže, da smo dobili ACER popolnoma nepripravljeni. Tudi Evropska komisija je še daleč od izkušenj, ki bi bile potrebne za učinkovito delovanje evropskega FERC (FERC, Federal Energy Regulatory Commission, glej »Competitive Electricity Market«).

FOTO: Valerija Hozjan

Razumljivo je, da imamo v Evropi nekaj poolov, ki delujejo na področju električne energije. Kaj pa na ravni Evropske Unije? Nič. Še manj pa v povezavi s primarnimi viri energije. Seveda, drugače je pri tem, kar dela Evropska komisija s svojimi direktivami. Velike zahodne države, Francija ter Nemčija in seveda Anglija, se držijo svoje tradicionalna sheme in formalne Energetske listine iz leta 1992. V Sloveniji nihče ne spremlja razvoja dogodkov v svetu, ki pa so obenem ohrabrujoči, a tudi spreminjajo koncept deregulacije, s tem pa tudi koncept regulacije. Svetovne izkušnje so se začele nabirati z Enronom in pokojnim Kenet Layem leta 1998 v ZDA in so pljusknile iz Severne Amerike tudi v Evropo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Afrika in Azija sta še v alfa ali na prehodu v beta razvojno fazo. Pri njiju deregulacija še ni vprašanje tržnih odnosov, pač pa razvoja rabe sodobne energije na začetku.

Problem je obenem, kako razvijati tržno gospodarstvo v gama razvojni fazi, ko se delo spremeni v pisanje navodil in realno energijo, predvsem elektriko in vse njene derivate pri vhodu in izhodu in brez katere ni življenja sodobnega razvitega sveta pa za zdaj tudi ne vizije razvoja človeštva nasploh.

Avtor je stalni zunanji sodelavec uredništva

OGLASNO SPOROČILO