Domov > novice > Zemeljski plin > dovoljenja severnemu toku pomenijo krsenje okoljske zakonoda

Dovoljenja Severnemu toku pomenijo kršenje okoljske zakonodaje EU

Datum: 19. januar 2010 Avtor: Simona Drevenšek Kategorija: Članki
Tema: Zemeljski plin

Okoljevarstvene skupine nasprotujejo gradnji plinovoda Severni tok, tudi zato, ker je zemeljski plin fosilno gorivo, katerega rabo želi EU zmanjšati

Plinovod Severni tok, ki ga gardi ruski Gazprom in bo v Nemčijo (in še nekaj ostalih držav EU) dobavljal ruski zemeljski plin, je lani pridobil vladna dovoljenja za gradnjo plinovoda v ekonomskih morskih conah petih baltskih držav, zdaj čakajo le še na dovoljenja lokalnih okoljevarstvenih uradov. S politično voljo pa se nikakor ne strinja 21 finskih okoljevarstvenih skupin in organizacij, ki so konec lanskega leta finskim oblastem podale svoje mnenje o projektu, ki naj bi Evropi zagotovil energetsko varnost. Mnenje slednjih delijo tudi zeleni v Estoniji, ki za pomoč prosijo Evropsko komisijo (EK).

FOTO: www.nord-stream.com

»Ne« plinovodu Severni tok

Severni tok buri duhove in oddaljuje nasprotno misleče tokove že odkar je postalo jasno, da sta se o projektu mimo vseh držav, preko katerih ozemlja bo potekal plinovod, dogovorili Nemčija in Rusija sami. A težava ni v dogovoru med državama, ampak v okoljevarstvenih aspektih in vplivu, ki ga bo imel plinovod na življenje v Baltskem morju. Okoljevarstvenike jezi tudi dejstvo, da mora biti v evropskem delu plinovod okoljsko neoporečen, medtem ko Rusi na »svoji strani« ohranitvi okolja ne namenjajo velike pozornosti. O slednjem pričajo tudi okoljevarstvena poročila, ki so znatno manj zajetna kot več 100 strani obsegajoče študije, ki so jih morali snovalci plinovoda predložiti Finski, švedski, Danski in Nemčiji.

Finsko Združenje za ohranitev narave je mnenja, da je projekt za Fince negativen in da bo s tem finski zaliv še bolj onesnažen ter da bo v njem višja koncentracija kemikalij. Ugotavljajo pa tudi, da je zemeljski plin pravzaprav fosilno gorivo, katerega uporabo skuša EU zmanjšati, poroča finski časnik Helsingin Sanomat (HS). Koliko več kemikalij bo »obogatilo« Baltsko morje je težko napovedati, dejstvo pa je, da plinovod ni tako nedolžen, kot bi mnogi radi verjeli. Organizacija WWF sicer ne zahteva prepovedi projekta, vendar dvomi v pravilne izračune škodljivih snovi, ki se bodo kopičile ob gradnji plinovoda.

Bolj nabrušene jezike od njih pa ima švedsko govoreča okoljevarstvena skupina Natur och miljö (Organizacija za naravo in okolje), ki pravi, da dovoljenj za gradnjo sploh ne bi smeli izdati.

Estonci kličejo na pomoč Evropsko komisijo

Plinovodu Severi tok pa ne nasprotujejo le Finci, ampak tudi Estonci. Estonske okoljevarstvene skupine so prošnjo za pomoč 7. januarja letos, naslovile kar na Evropsko komisijo, od katere zahtevajo ukrepanje proti evropskim državam (Švedski, Finski Danski in Nemčiji), ki so gradnjo plinovoda dovolile kljub temu, da Baltsko morje zadeva tudi Estonijo, a ne bo potekal skozi njeno ekonomsko cono. S tem so omenjene države, navajata Estonsko Zeleno gibanje in Estonski sklad za naravo, kršile okoljsko zakonodajo EU glede presoje vplivov na okolje (EIA) in ohranitev divjih ptic in drugih habitatov.

Nevladne organizacije trdijo, da so podatki okoljskih študij nepopolni in zmanipulirani zavoljo pridobitve dovoljenj. »V določenih primerih s tem, ko govorijo o minimalnih vplivih in nevarnostih, ignorirajo osnovno znanje in metodologijo fizike, statistike, matematike, kemije in biologije (predvsem eko-toksikologije),« so prepričane nevladne organizacije, ki so do teh sklepov prišle na podlagi pogovorov s strokovnjaki na estonski Akademiji znanosti, poroča spletni časnik EurActiv.

Evropska komisija sicer nima moči, da bi projekt ustavila, vendar nevladne organizacije upajo, da bo vsaj naslovila sporne države in zahtevala izpolnitev evropske okoljske zakonodaje, če ne za ta projekt, pa za prihodnje – za morebitne tunele, avtoceste itd.

Sicer se je Nord Stream zavezal k izpolnjevanju Espoo konvencije, ki naj bi krhko Baltsko morje varovala pred še večjim onesnaženjem, ki ga lahko povzroči Severni tok, vendar podjetje ni podpisnik Strategije za Baltsko morje, ki jo je EU odobrila lansko leto in v okviru katere si baltske države prizadevajo za čisti Baltik.

Še zadnje dovoljenje do konca januarja

Poleg organizacij pa plinovodu nasprotujejo tudi posamezne občine. Ena izmed teh je občina Lemland, ki sodi k demilitariziranemu, avtonomnemu otoku Åland, ki pripada Finski. Prebivalce poleg okoljevarstvenih aspektov skrbi tudi večja navzočnost ruske vojske v Baltskem morju, o čemer so lansko leto pred podelitvijo dovoljenj razpravljali tudi na Švedskem.

Okoljski center Uusimaa, sicer ne vidi večjih zadržkov v izdaji dovoljenja, so pa vzeli na znanje, da bi lahko bilo drezanje v morsko dno usodno za ptice, pišejo v sporočilu za medije. Zato so od Nord Streama že poleti lani zahtevali dodatne študije.

Da bo Baltsko morje po posegu vanj še bolj obubožano, so prepričani tudi pri Centru za gospodarski razvoj, ki od Nord Streama zahteva kompenzacijska sredstva za ribolov v višini 40 tisoč evrov. Prav tako pa ribiči pozivajo podjetje, da dokončno popravi rečno dno na rusko-finski meji, ki je poleti zaradi gradnje plinovoda, preprečevalo migracijo lososov v finska jezera. Pri podjetju so sicer jeseni zagotovili, da je prepreka odpravljena, a očitno temu le ni tako.

Da bi projekt zastal zaradi okoljevarstvenih zadržkov, je skorajda nemogoče, saj so cevi na ruski strani že speljane, prav tako pa že več kot dve leti čakajo na nadaljevanje poti v finski Kotki, nenazadnje pa so dovoljenja za uporabo ekonomskih con dale vse pristojne države.

Zdaj Nord Stream čaka le še kaj bo rekel Center za gospodarski razvoj, premote in okolje Zahodne Finske, ki se bo o tem ali bo dovoljenje podelil ali ne, izrekel do konca tega meseca.

Od naše dopisnice iz Helsinkov

OGLASNO SPOROČILO