Tehnologije, ki jih namerava obravnavati 21. kongres WEC - 2. del

Vprašanje 2.1: Energijski viri in tehnologije danes in jutri. Po rezultatih večine raziskav je na svetu dovolj virov za zadovoljevanje povpraševanja še dolgo v 21. stoletju. Pričakuje se tudi, da bodo fosilna goriva (iz konvencionalnih in nekonvencionalnih virov) prevladovala v skupni primarni energijski mešanici še več desetletij. Vendar, če si predstavljamo prihodnost in želimo pokriti danes nepokrito povpraševanje, moramo uporabiti druge vire v velikem obsegu, tudi veter, sonce, biomaso, geotermalno energijo in druge.

FOTO: arhiv Talum

Vprašanje 2.2: Rešitve za zadostno, čisto in varno preskrbo fosilnih goriv. Fosilna goriva bodo ostala glavni del energijske enačbe tudi v dogledni prihodnosti. Industrija tekočih goriv pa se bo morala neprestano razvijati, če naj zagotovi dostop do novih nahajališč, ki jih bo vse več na odročnih območjih. Za raziskave, črpanje, transport in preoblikovanje teh novih virov bodo potrebne nove tehnologije in nove tehnike. Novi viri pa bodo morali biti tudi ekonomsko konkurenčni in okoljsko sprejemljivi.

Vprašanje 2.3: Izzivi učinkovite in čiste rabe fosilnih goriv. Preoblikovanje primarne energije v razpoložljive energijske proizvode za končno rabo postaja vse bolj izzivalni proces. Če so stroški z energijo visoki, morajo biti ti procesi kar se da učinkoviti. Učinkovita pa mora biti tudi uporaba drugih naravnih virov, kot sta zemljišče in voda. Končna raba energije, posebno tiste na bazi ogljikovih hidratov, mora biti tudi učinkovita, ker proizvaja toplogredne pline in druge onesnaževalce. Ta vprašanja se že rešujejo, veliko rešitev pa je šele v razvoju.

Vprašanje 2.4: Je jedrska energija v renesansi ali zatonu? Jedrsko energijo jemljemo včasih kot usihajočo in nevarno tehnologijo, včasih pa kot zdravo in okoljsko prijazno rešitev za zaskrbljenost zaradi klimatskih sprememb in izginjajočih virov fosilnih goriv. Jedrska energija se zdi na vzhodu nove dobe, ki jo bodi opredeljevale nove konstrukcije in tehnologije. Tudi gorivni cikli v jedrski energiji so v ponovnem ocenjevanju s stališča dolgoročnosti rešitev, in to vse od proizvodnje jedrskega goriva do njegove predelave in odlaganja.

Vprašanje 2.5: Obnovljivi in drugi viri energije v globalni energijski mešanici. V svetu, kjer se energijski viri zmanjšujejo, je ideja o obnovljivih virih nedvomno privlačna. Do sedaj so bile pomemben vir obnovljive energije samo velike hidroelektrarne, vendar pa se stvari z uvajanjem učinkovitejših tehnologij za proizvodnjo elektrike, s konkurenčnimi cenami, z uporabo obnovljivih virov, kot so veter, sončna energija, biomasa, geotermalna energija in v daljši prihodnosti tudi energija oceanov, hitro spreminjajo. Več temeljnih raziskav v fiziki, genetiki in gradbenih materialih pa lahko odpre še nepričakovane nove možnosti.

Vprašanje 2.6: Energijska učinkovitost, novi vir energije in njegove dimenzije. V globalni energijski enačbi je izogibanje porabi energije prednostno, pred dodajanjem nove proizvodnje, ker lahko z večjim izkoristkom dosežemo z manjšo rabo virov enake energijske storitve. V tem smislu je energijska učinkovitost res ekvivalentna novim, velikim in skoraj neizrabljenim energijskim virom. Veliki industrijski in posamezni majhni individualni porabniki, vsi si lahko prizadevajo za boljšo energijsko učinkovitost in se z njo okoristijo. Izboljšanje energijske učinkovitosti pa ni vedno lahka naloga, je namreč rezultat politike in predpisov, ukrepov, tehnologij, ekonomičnosti in drugih komponent.

Vprašanje 2.7: Nekonvencionalni viri fosilnih goriv. Čeprav je na svetu še veliko tekočih in plinastih goriv, pa njihova stalno naraščajoča poraba v zadnjih sto letih vodi do izčrpanja najlažje dostopnih zalog. Povečevanje težav in stroškov, povezanih z iskanjem novih zalog, bodisi zaradi težkih arktičnih razmer ali raziskav nahajališč globoko pod morsko gladino, spodbuja razvoj novih tehnologij za črpanje tekočih goriv iz nekonvencionalnih virov. To lahko vključuje posamezne vrste virov, ki so bili do sedaj obravnavani kot neekonomični. Gre zlasti za oljne skrilavce, oljne peske pa tudi nove tehnike za povečevanje obsega oljnih zalog, ki jih je mogoče izčrpati iz nahajališč, za katere se je menilo, da so že izčrpana. 

FOTO: Ian Britton, FreeFoto.com

Vprašanje 2.8: Ogljikovi hidrati iz arktičnih virov. Hiter razvoj naftne industrije v 20. stoletju je vodil v izkoriščanje oljnih zalog, ki so bili najbliže trgom. Z rastjo povpraševanja pa je treba iskati ogljikove hidrate na bolj oddaljenih in težje dostopnih območjih, kar zahteva bolj zahtevne tehnike črpanja. Zaradi pridobljenih izkušenj ima človeštvo realne možnosti, da pride do ogromnih zalog, ki ležijo v zemlji pod morjem in na arktičnih območjih, torej do zalog, ki so bile še do pred kratkim nedosegljive. Ampak kolikšne so te zaloge v resnici?

To področje pri nas spada v okvir ministrstva za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost.

OGLASNO SPOROČILO