Subvencioniranje vgradnje toplotnih črpalk za bolj ekološko ter varčno energijo

Če hočemo nadomestiti fosilna goriva, sta na razpolago le biomasa ter toplotne črpalke, pravi direktor Inštituta za obnovljive vire energije Božo Dukić. Na podlagi njegovega prizadevanja je nastalo tudi Združenje proizvajalcev toplotnih črpalk v ustanavljanju, v okviru katerega je nastal predlog subvencij gospodinjstvom za vgradnjo toplotnih črpalk za nadomeščanje rabe fosilnih goriv ter večje varčevanje z energijo.

• SORODNE VSEBINE
• 29.07.2009 Subvencioniranje rabe trajnih virov energije
• 10.02.2010 Dr. Martina Zbašnik Senegačnik: Pravilno zgrajena pasivna hiša je lahko cenejša od nizkoenergijske
• 26.03.2007 Za subvencioniranje okoljskih naložb gospodinjstev na voljo 2,9 milijona evrov
• 05.12.2007 Izkoriščanje geotermalne energije
• 24.11.2008 Helsinki: Okolju prijazno in poceni

Z dosedanjim načinom subvencioniranja se je podpiralo predvsem uvoz opreme in cenovno siromašilo slovenska gospodinjstva, meni Dukić. Povprečna cena vgradnje solarnih kolektorjev je namreč 3500 evrov, vgradnja sanitarne toplotne črpalke pa predstavlja finančni vložek v višini 1500 evrov, učinkovitost ob upoštevanju vseh parametrov pa naj bi bila enaka.

FOTO: www.termotehnika.com

Težavno usklajevanje proizvajalcev toplotnih črpalk

Kot dodaja, pa je bilo pri nas kar precej težav pri usklajevanju oz. ustanovitvi omenjenega združenja za skupni nastop proizvajalcev, saj so bili ti včasih skupaj zaposleni v družbi Gorenje, sedaj pa so samostojni, med seboj konkurenčni proizvajalci toplotnih črpalk s svojimi podjetji Termotehnika, Termoshop ter Tehnohlad.

Posledično je v združenju nastal pisni predlog za subvencije gospodinjstvom ob vgradnji toplotnih črpalk za potrebe proizvodnje toplotne energije in hladu. Predlagatelji so pri tem povzeli temeljno izhodišče, da je toplotna črpalka oprema, namenjena nadomeščanju fosilnih goriv z rabo naravnih virov na posamezni lokaciji. Posebna pozornost je pri tem namenjena subvencijam za toplotne črpalke, namenjene pripravi tople sanitarne vode. Predlog za subvencije je bil sicer oblikovan po dogovoru med proizvajalci ter Eko skladom.

Toplotne črpalke perspektivna tržna niša

Toplotne črpalke naj bi tudi v Sloveniji tako postale prava tržna niša. Za svoje delovanje sicer potrebujejo električno energijo, vendar večji del toplote proizvedejo iz obnovljivih virov energije. Konkurenca toplotnim črpalkam pa je le lesna biomasa kot obnovljivi vir energije.

Rastoči delež toplotnih črpalk za ogrevanje stavb naj bi zato pomembno prispeval k varčni rabi primarne energije in potrebnim zmanjšanim emisijam CO₂. Kot navaja Dukić, je to tudi rezultat študije »Energijsko ekonomska ocena toplotne črpalke za ogrevanje objektov« dr. Ulricha Wagnerja, predstavnika katedre za gospodarno rabo energije in uporabno tehnologijo Tehnične univerze München v Nemčiji.

V prihodnosti naj bi posledično lahko pričakovali tudi velik trend postavljanja sistemov za rabo energije zemlje skupaj s toplotnimi črpalkami. To naj bi bil tudi način ogrevanja, ki se najbolj približuje postavljenim zahtevam po zmanjševanju toplogrednih emisij in povečanju rabe obnovljivih virov energije.

Pri nas pa je v izdelavi tudi primerjalna analiza, vezana na primerjavo med solarnimi kolektorji in toplotno črpalko za pripravo sanitarne vode, je še napovedal Dukić.

OGLASNO SPOROČILO

Posreduj: