Domov > novice > komentarji strokovnjakov > obdobje nizkih cen energije je definitivno mimo

»Obdobje nizkih cen energije je definitivno mimo!«

Datum: 10. marec 2010 Avtor: Alenka Žumbar Kategorija: Intervjuji
Tema: Električna energija , OVE in URE , Premog , Energetska politika

Zeleno knjigo za nacionalni energetski program so kot posvetovalni dokument za javno razpravo, namenjeno pripravi novega Energetskega programa Republike Slovenije (NEP, op. p.), na ministrstvu za gospodarstvo predstavili že aprila lani. Pripravljavci strokovnih podlag za dokument – NEP za ministrstvo pripravljajo na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan (CEU IJS, op. p.) – zdaj obljubljajo, da bo predlog NEP postavil v ospredje učinkovito rabo in obnovljive vire energije ter razvoj distribucijskih omrežij, vključno s pametnimi omrežji. Pogovarjali smo se z vodjo projekta na CEU IJS, z mag. Andrejo Urbančič, ter z vodjem Centra za energetsko učinkovitost IJS, z mag. Stanetom Meršetom.

Zelena knjiga o NEP je bila »provokacija« oziroma izziv za pridobitev predlogov in pripomb deležnikov na področju energije …

Urbančič: Namen zelene knjige je bil usmeriti razpravo o energetski strategiji, bila je izhodišče za oblikovanje nacionalnega energetskega programa. Dokument, kot je zelena knjiga, je navadno napisan v obliki eksplicitnih vprašanj, mi pa smo menili, da je primerneje postaviti kar teze, na katere potem deležniki odgovarjajo in se odzivajo. Ali je to najbolj uporabna oblika, bomo lahko presodili sedaj. Zagotovo pa bomo oziroma bodo pri naslednjih zelenih knjigah to izkušnjo upoštevali.

mag. Andreja Urbančič in mag. Stane Merše, FOTO: Anže Petkovšek

Urbančič: Javna razprava o zeleni knjigi je tekla med 16. aprilom in 16. junijem lani. V tem času so različne inštitucije organizirale tudi vrsto posvetovanj in delavnic na to temo, ki so bile zelo dobro obiskane. Dobili smo ogromno odzivov, pravi plaz pisnih pripomb in predlogov je zasul tudi ministrstvo za gospodarstvo. Pripombe so poslale različne inštitucije, prevladovala so seveda energetska podjetja, svoja stališča pa so oblikovale tudi okoljske nevladne organizacije, regijske pobude iz Pomurja, Posavja in Zasavja pa seveda Javna agencija Republike Slovenije za energijo, določena interesna združenja in celo posamezniki.

Kako bi strnili odzive? Kaj je v njih prevladovalo?

Urbančič: Veliko je bilo predlogov, kako izboljšati NEP in kaj se od njega sploh pričakuje. Mnogi so nam potrdili, da smo pri pripravi predloga novega NEP-a na dobri poti; gotovo bo bolj operativen, kot je bil prejšnji. Vsi, ki so se oglasili, so v glavnem poudarili, da si želijo konkretne zaveze, konkretne naloge, opredeljene z odgovornostmi, roki in sredstvi. Tak predlog NEP tudi pripravljamo.

Drugi sklop pripomb se je nanašal na to, katere projekte naj bi NEP še podprl oziroma omogočal. Vsako energetsko podjetje oziroma tudi regija seveda predlaga projekte, ki jih pripravljajo pri njih. Nevladne organizacije pa so izpostavile predvsem to, česar v NEP-u ne želijo. Vsi soglašajo, da je treba poudariti trajnostno energetiko in učinkovito rabo energije.

So se za to zavzela tudi podjetja oziroma proizvajalci energije?

Urbančič: Tudi, praktično vsa.

Merše: Pokazalo se je, da je zelena knjiga zelo dobro izhodišče za razpravo. Med njo se je potrdilo, da so usmeritve dobre ter da jih je treba – jasno – nadgraditi in konkretizirati za res kakovosten predlog NEP.

Torej bodo v NEP vključene tudi denimo podnebne spremembe in vloga energetike v prizadevanjih, da bi jih ublažili? Nevladne organizacije so očitale, da zelena knjiga tega ne obravnava.

Urbančič: Zelena knjiga zelo poudarja pomen podnebnih sprememb. Prvič, povzema cilje iz podnebno-energetskega paketa in navaja globalno dimenzijo potrebe po zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, navaja celo sklepe Sveta EU, naj se emisije na prebivalca v svetu postopno izenačujejo. Opozarja pa tudi, da je treba tako pri gradnji stavb kot pri projektiranju daljnovodov ter načrtovanju proizvodnje v hidroelektrarnah upoštevati tudi prilagajanje na podnebne spremembe. Zelena knjiga zelo poudarja aktivnosti in akterje za razvoj učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Zavzema se, da bi glede učinkovite rabe energije sprejeli obvezujoče cilje, podobne, kot veljajo za obnovljive vire. Zelena knjiga nakazuje vrsto izvedbenih instrumentov za spodbujanje trajnostne energetike, ki bodo načrtovani v NEP-u. Problem pa je v tem, da – kakorkoli poudarjamo pomen energetske učinkovitosti – te še ne znamo narediti tako »atraktivne«, kot sta blok 6 v Termoelektrarni Šoštanj in druga jedrska elektrarna v Krškem.

Merše: Problem so tudi časovni roki, saj ne moremo v trenutku preiti na nizkoogljično družbo; to je proces. Morda bi kdo mislil, da je to mogoče doseči v desetih letih, a je treba biti realen.

Urbančič: NEP bo vsekakor »zaoral« globlje, kot smo nakazali v zeleni knjigi. Pri zamenjavi goriv za ogrevanje je denimo predvideno postopno zmanjševanje fosilnih goriv in enako v prometu.

Ste lahko bolj konkretni?

Urbančič: Tekoča goriva za ogrevanje naj bi do leta 2030 popolnoma opustili, v veliki meri naj bi jih zamenjali z drugimi viri že do leta 2020. Da bi uresničili ta cilj, so predlagani inštrumenti oziroma predpisi tako za stavbe kot za naselja in pa seveda ekonomske spodbude; pri tem prehodu bo treba poskrbeti zlasti za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Predvideno je, da bomo prešli na lesno biomaso, toplotne črpalke, na sončno energijo, mikrokogeneracije …

Merše: … Nadaljeval se bo tudi razvoj sistemov daljinskega ogrevanja ter priključevanje na zemeljski plin. Prizadevali si bomo za uravnoteženo mešanico virov, kar je odvisno tudi od razpoložljivosti virov in od ekonomskih signalov, prednostno pa bosta verjetno zastopani biomasa in geotermalna energija.

Urbančič: Načrti za spodbude na tem področju so zapisani tudi v predlogu novega energetskega zakona, ki je v obravnavi v državnem zboru.

Merše: Ključno je, da do leta 2020 v končni porabi energije dosežemo 25-odstotni delež obnovljivih virov; največji potenciali so prav na področju ogrevanja.

Torej je ta cilj dosegljiv? Kajti slišati je ogromno pomislekov …

Merše: NEP smo zastavili tako, da bo cilj dosežen, res pa je zelo zahteven.

Urbančič: Ta cilj lahko dosežemo ob dveh pogojih, in sicer, da se zmanjšata končna poraba energije in za zdaj še neobvladana poraba energije v prometu. Ključno je torej tudi, kaj bo s trajnostno prometno politiko.

Merše: Promet je največja neznanka, seveda pa je nujno treba povečati tudi oskrbo iz obnovljivih virov energije.

Kakšne bodo rešitve za promet? Biogoriva, električna vozila in hibridi …?

Urbančič: NEP se pri rabi energije v prometu omejuje na učinkovitost vozil ter na uvajanje novih goriv in tehnologij. Predvidevamo izgradnjo infrastrukture za električna vozila, za vodik, potrebna bo tudi infrastruktura za komprimiran zemeljski plin, računamo pa tudi na biogoriva. Nasploh naj bi bil delež njihove rabe delen, v kmetijstvu pa stoodstoten.

Merše: V prvi fazi je pričakovati večji delež hibridnih in električnih akumulatorskih vozil, kasneje pa večji prodor tudi vozil na vodik.

Urbančič: V prometu bo več različnih nosilcev razvoja. Pri vodikovih tehnologijah in polnilnicah na plin bodo predvidoma ostali sedanji distributerji tekočih goriv, polnilnice bodo na bencinskih servisih. Za polnilno infrastrukturo za električna vozila bodo nosilci razvoja distributerji električne energije, lokalne skupnosti in drugi subjekti.

Merše: To je seveda močno povezano tudi z razvojem pametnih energetskih omrežij.

Za električna vozila pravimo, da so rešitev, toda verjetno bolj za emisije toplogrednih plinov v prometu, po drugi strani pa bo z njihovo rabo narasla proizvodnja električne energije. Če v termoelektrarnah, to ne bo kaj prida rešitev …

Urbančič: Električna vozila bodo prinesla določeno izboljšanje v vsakem primeru. Uvajanje električnih vozil je eden od pomembnih korakov do nizkoogljične družbe.

Merše: Res gre v prvi vrsti za zmanjševanje lokalnega onesnaževanja, s tem ukrepom pa zmanjšujemo tudi končno energijo v tem segmentu. Seveda pa je ključno, da se v čim večji meri energijo zagotovi iz obnovljivih oziroma nizkoogljičnih virov.

Nam bo zaradi ovir pri umeščanju objektov v prostor uspelo doseči cilj – 25-odstotni delež obnovljivih virov?

Urbančič: Obnovljive vire uvajamo v treh sektorjih, in sicer pri ogrevanju, električni energiji in v prometu. Pri toplotni energiji načeloma ni velikih ovir pri umeščanju v prostor, pri proizvodnji električne energije pa so pri določenih tehnologijah ovire, zato bo eden od segmentov prehoda na nizkoogljično družbo nujno tudi upravljanje s konflikti, do katerih prihaja pri umeščanju v prostor. V Sloveniji imamo potencial za proizvodnjo električne energije tudi iz energije vetra, seveda pa moramo najti lokacije, ki so z okoljskega vidika najbolj sprejemljive. Zato je predlagana proaktivna vloga države, ki bo morala biti aktivna pri vrednotenju okoljske primernosti lokacij za tovrstne projekte, nakar bi ponudila te lokacije za izgradnjo, na primer s podelitvijo koncesije tudi za vetrne elektrarne.

Toda v Sloveniji imamo veliko primernih območij zaščitenih z Naturo 2000 …

Urbančič: Drži, zato bo NEP vsaj do leta 2020 usmeril gradnjo vetrnih kapacitet na območja, ki so zunaj Nature 2000.

Pa imamo v Sloveniji toliko vetrnega potenciala?

Urbančič: Slovenija res nima izrazito ugodnega vetrnega potenciala, je pa vetrna energija še vedno ena cenovno najbolj ugodnih energetskih opcij.

Upoštevate v NEP-u tudi inovativnejše rešitve, kot so denimo vetrnice, ki se jih da postaviti na že degradiranih območjih, ali pa računate le na klasične vetrnice?

Merše: Računamo predvsem na že razvite tehnologije, gotovo pa je razvoj novih tehnologij zelo pomemben, čemur prav tako želimo dati potreben poudarek – tako kot nujni odpravi ovir pri umeščanju v prostor.

Kolikšen delež pa naj bi vetrna energija prispevala h končnemu deležu 25 odstotkov obnovljivih virov v energetski bilanci?

Urbančič: Ker začnemo pri vetrni energiji na ničli, te številke niso velike. Leta 2030 naj bi iz vetrne energije proizvedli 500 gigavatnih ur električne energije.

Kaj pa sončna energija?

Urbančič: Računamo na znaten prispevek sončne energije. Po naših zadnjih ocenah naj bi leta 2030 iz energije sonca proizvedli 700 gigavatnih ur električne energije.

Merše: Lahko dodam, da na Centru za energetsko učinkovitost pripravljamo tudi akcijski načrt za obnovljive vire energije, ki ga mora vlada Bruslju predložiti do junija letos. Usklajujemo številke v tem načrtu in v NEP-u.

Urbančič: Pri sončni energiji računamo predvsem na znižanje stroškov za tehnologije, pri čemer sledimo mednarodnim projekcijam. Ker Slovenija nima lastnih napovedi, uporabljamo nemške analize in analize Mednarodne agencije za energijo.

Kaj pa subvencije? Bodo še vedno dovolj spodbudne?

Merše: Bodo, če bodo sledile zniževanju stroškov tehnologije. Ker naj bi se cene električne energije zvišale, pričakujemo, da bodo subvencije investitorjem še vedno zagotavljale ustrezen donos in da bodo sprejemljivo breme za odjemalce, ki sredstva za subvencije plačujejo z dodatkom k omrežnini.

V Nemčiji so se že pojavili pomisleki, da morda tako visoke podpore rabi sončne energije niso bile najboljša rešitev. Kaj bo, če se bodo nekega dne nekateri ukrepi tudi pri nas izkazali kot neustrezni?

Merše: Naša podporna shema ne spodbuja gradnje velikih sončnih elektrarn, ki lahko dejansko postanejo težka obremenitev za porabnike električne energije. Pri nas v prvi vrsti spodbujamo manjše projekte, ki naj bi kasneje vodili v razvoj večjih enot. V shemo se lahko vključijo sončne elektrarne na tleh do 5-megavatov, za elektrarne na objektih pa ni omejitev. Želje so seveda bile, da bi postavili tudi 30-megavatne elektrarne, a to sedaj ni primarni cilj države. Ko se bodo tehnologije pocenile, bo ob ustreznem umeščanju v prostor realna tudi ta možnost.

Urbančič: Tudi z vidika umeščanja v prostor je prednostna usmeritev investicije na objektih.

Kakšen pa bo leta 2030 prispevek hidroelektrarn?

Urbančič: Tudi tu so pogledi zelo različni. V glavnem bodo v predlogu NEP-u obravnavani večji projekti, ki jih že gradimo ali se na njihovo gradnjo pripravljamo: hidroelektrarne na srednji in spodnji Savi. Glede na rezultate presoje vplivov na okolje bodo vključeni tudi drugi vodotoki.

Kaj pa Mura?

Urbančič: Bo, če bodo usklajeni okoljski in energetski cilji.

In kolikšen bo prispevek hidroenergije?

Urbančič: Gre za seštevek velikih in malih hidroelektrarn, ki naj bi skupaj prispevale dodatnih 2200 gigavatnih ur.

Bi potemtakem za dosego tega cilja morali nujno izkoristiti tudi Muro?

Urbančič: Nujno ni nič, vedno lahko najdemo alternative. Če se bo našel dober kompromis, pa bi bilo zelo smiselno izkoristiti tudi Muro.

Kaj pa geotermalna energija in njen prispevek?

Urbančič: Za proizvodnjo toplote je raba geotermalne energije zelo verjetna, pričakovati pa je tudi nadaljnji razvoj.

Merše: Če govorimo o razvoju toplotnih črpalk, bo geotermalna energija v prihodnosti gotovo zelo atraktivna, pri proizvodnji elektrike iz geotermalne energije pa smo bili pri projekcijah zelo previdni. V NEP-u bo vključeno predvsem spodbujanje raziskovanja potencialov geotermalne energije, ekonomske obratovalne spodbude pa so že v novi podporni shemi.

Geotermalno energijo je verjetno mogoče najbolj izkoristiti v Prekmurju. Kaj pa eksploatacija nafte na istem območju? Je ta predvidena v nastajajočem NEP-u?

Urbančič: Črpanje nafte ni predvideno, rafinerija je zelo malo verjetna že s tržnega vidika, medtem ko lahko okoljski vidik poda šele celovita presoja vplivov na okolje.

S predlogi, ki so vključeni, zelena knjiga naj ne bi zasledovala dolgoročnega cilja – prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo, saj med drugim predvideva nove zmogljivosti na fosilna goriva, ne predvideva polnega izkoriščanja potenciala učinkovite rabe energije, premalo pa je ambiciozna tudi na področju obnovljivih virov energije, je eden od očitkov nevladnih organizacij. Kako odgovarjate na to?

Urbančič: NEP bo dal zelo konkretne predloge za spodbujanje učinkovite rabe energije: v stavbah, javnem sektorju, energetsko intenzivni industriji ter v malih in srednjih podjetjih. Na primer za uspešno energetsko sanacijo večstanovanjskih stavb v večjem obsegu bodo predlagani tudi inštrumenti stanovanjske politike, vključno z izboljšano ponudbo za financiranje teh ukrepov. Za to smo v pripravo NEP-a pritegnili tudi priznane specialiste za ta področja. V NEP-u bo zelo jasno razviden obseg predlaganih ukrepov, in ta ne bo majhen. Za prehod v nizkoogljično družbo bo najbolj bistveno to, da bo v NEP-u prepoznal gospodarski pomen učinkovite rabe energije, da bo zastavil dovolj ambiciozne obvezujoče cilje in zlasti, da bo načrtoval podporno okolje za izvedbo ukrepov URE in OVE. Zlasti projekti URE so praviloma zelo donosni, finančna sredstva pa se za zdaj z velikimi težavami stekajo v to smer, saj gre za množico majhnih projektov. Nevladne organizacije pa si seveda želijo, da bi z učinkovito rabo in obnovljivimi viri energije nadomestili vse premogove in jedrske proizvodne objekte.

Merše: Do leta 2020 se bodo obnovljivi viri pospešeno razvijali in njihov delež se bo dvigoval, ne bodo pa še ključno oziroma bistveno razbremenili oskrbe z energijo.

Kdaj pa bodo obnovljivi viri lahko nadomestili velike objekte?

Merše: To so dolgoročne projekcije. Tudi nemške temeljijo na pričakovanem razvoju tehnologij, kot so recimo nanotehnologije pa biogoriva druge in tretje generacije. V obdobju do leta 2030 in 2050 bo gotovo prišlo do tega razvoja, a če gledamo kratkoročno in zelo akcijsko, kakor naj bi bil usmerjen NEP, to gotovo še ne bodo glavni stebri oskrbe.

Urbančič: Poleg okoljskih ciljev je namreč naš cilj zanesljiva oskrba z energijo in NEP ima nalogo, da se osredini tudi na to ter usklajuje z okoljskimi cilji in cilji konkurenčnosti. Tudi v kritičnih razmerah mora namreč energetski sistem delovati avtonomno, s pomočjo ključnih funkcij za obvladovanje situacije.

Kakšen poudarek pa bo dal novi NEP razvoju omrežij?

Urbančič: Na omrežju je več poudarkov. Eno je zagotavljanje možnosti za priključevanje novih objektov, potreba po izboljšanju mednarodne povezanosti med trgi, kjer je ključna vzpostavitev povezave z Madžarsko pa tudi krepitev povezave z Italijo. Predvsem pa vidimo nujnost razvoja distribucijskega omrežja, ki je ključnega pomena za priključevanje razpršenih virov kakor tudi za ukrepe učinkovite rabe energije in uvajanje električnih vozil.

Merše: Razvoj pametnih omrežij bo prispeval tudi k razvoju novih energetskih storitev ter k ozaveščenosti porabnikov o rabi energije in racionalnem ravnanju z njo.

Urbančič: Pomembno je tudi, da bodo električna vozila v prihodnosti odjemala moč v določenem delu dneva, kar bo prav tako zahtevalo prilagoditve.

Kako hitro bodo distribucije morale v investicije, ki naj bi omogočile uresničitev tega razvoja?

Merše: Elektrodistribucije že izvajajo nekatere pilotne projekte, ki so dobro izhodišče za intenzivnejši razvoj.

Urbančič: Pripravljalci NEP-a bodo predlagali, da se vgradnja pametnih števcev v Sloveniji zelo pospeši, saj je to lahko tudi eden izmed vlečnih konjev gospodarstva na področju tehnologije. Poleg tega se bodo z uvedbo teh števcev lahko nadalje razvijale tudi druge energetske storitve. Elektrodistribucije razvoj pametnih omrežij že zaznavajo kot pomembno nalogo, se pa srečujejo z relativno restriktivno politiko na področju omrežnine. Kaže pa, da se bo tudi to izboljšalo, saj bo razvojne načrte elektrodistribucijskih podjetij v prihodnosti potrjevala Javna agencija Republike Slovenija za energijo. Poleg tega bo razvoj pametnih omrežij obvezni sestavni del razvojnih načrtov distribucijskih podjetij. Kadri oziroma nosilci tega razvoja pa so že drugo vprašanje, ki pa se pojavlja na praktično vseh področjih.

Med drugim naj bi zelena knjiga gradila na predpostavki, da je treba zagotavljati trajno nizke cene energije. Toda vemo, da poceni elektrika ne vodi v večjo energetsko učinkovitost, poleg tega se pri prenizkih cenah pod vprašaj postavlja konkurenčnost na trgu. Kako torej: kdaj bomo po vašem postavili konkurenčnost in resnično delujoč trg v ospredje?

Urbančič: Zelena knjiga navaja, da si je treba prizadevati za nizke stroške oskrbe z energijo, vključno z eksternimi stroški. Izpostavlja pa tudi, da ima del industrije težave s konkurenčnostjo, ker ji cene energije predstavljajo zelo visoke stroške. Cenovna politika – kolikor je je še v rokah države, saj se večina cen oblikuje tržno, regulirana je le omrežnina – in davčna politika bosta tudi predmet NEP. Dejstvo je, da je obdobje nizkih cen energije mimo. Pri razvoju pa je treba upoštevati dejstva.

Konkurenčnost v NEP-u nastopa v mnogo segmentih in je obravnavana z različnih vidikov. NEP privzema konkurenčne projekte. Konkurenčnost je torej treba zagotavljati na ravni posameznih projektov. Za nekatere gospodarske subjekte je pomemben element konkurenčnosti tudi kakovost oskrbe. Pri tem bo premija za zanesljivost verjetno še predmet prihodnjih razprav.

NEP zasleduje tudi druge, širše vidike: izboljšanje energetske intenzivnosti gospodarstva, poslovne priložnosti pri proizvodnji energetskih tehnologij in storitev, ki so deloma v domeni energetske politike. Če bodo učinkovita raba in obnovljivi viri energije hkrati tudi prioriteta v strategiji razvoja Slovenije, bodo lahko še bistveno več prispevali h konkurenčnosti družbe.

Kako bo zamik ustavitve bloka 5 v Termoelektrarni Šoštanj vplival na naše energetske cilje?

Merše: Na doseganje 25-odstotnega cilja to nima vpliva, ker v konkretnem primeru govorimo o končni energiji, ne o proizvodnji primarne energije.

Urbančič: Usklajujejo se podnebni in energetski cilji: v NEP-u bo predvideno nadaljnje pridobivanje lignita v Premogovniku Velenje v povezavi s proizvodnjo električne energije v TEŠ. V skladu z zakonom o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik se predvideva prenehanje izkoriščanja premoga v trboveljski termoelektrarni. Po predlagani dolgoročni strategiji se bo raba premoga omejila na Premogovnik Velenje, dolgoročno pa je predvideno tudi zaprtje tega objekta.

Merše: V Termoelektrarni Trbovlje je predvidena rešitev plin, postopno pa naj bi prešla na zemeljski plin do leta 2020 v dveh fazah tudi Termoelektrarna toplarna Ljubljana.

Urbančič: TET ostaja v senci drugih projektov, a zahteva prav posebno pozornost. V zeleni knjigi smo poudarili vrednost te energetske lokacije in ohranitev energetske dejavnosti v Trbovljah. Za nadaljnje politično in poslovno odločanje pa je zelo pomembno realno ovrednotiti možnosti. Obstoječe enote so zastarele in neekonomične, po letu 2013, ko bo treba emisijske kupone kupovati na dražbi, bodo popolnoma nekonkurenčne. Tudi če zanemarimo okoljske cilje, tudi nova enota na uvožen premog na tej lokaciji ne bi imela perspektive, saj zaradi nižjega izkoristka ne bi bila konkurenčna na odprtem trgu z električno energijo. Odpirajo pa se nekatere nove možnosti.

Merše: Že zelena knjiga je poudarila nujnost, da se čim prej sprejme odločitev.

Kaj pa NEK 2 (drugi blok krške nuklearke, op. p.)?

Urbančič: NEK 2 je gotovo ena izmed razvojnih opcij energetike, ki lahko pozitivno prispeva k ciljem energetske politike.

Merše: NEP zasleduje dolgoročno uporabo jedrske energije za pridobivanje električne energije, predvideno je podaljšanje delovanja obstoječe jedrske elektrarne in izgradnja NEK 2. NEP je pomemben mejnik pri odločanju o NEK 2. Zaradi zagotavljanja kontinuitete znanja in čim boljše priprave je potrebna pravočasna odločitev na vseh ravneh.

Bo v NEP-u navedena tudi plinska elektrarna v Kidričevem?

Urbančič: Potencialne plinske elektrarne bo NEP usmerjal na obstoječe energetske in industrijske lokacije. Elektrarna v Kidričevem že ima energetsko dovoljenje.

Cilji v zeleni knjigi segajo le do leta 2020, NEP pa naj bi opredelil energetsko politiko države do leta 2030.

Urbančič: Da, vključeni pa so celo nekateri cilji do leta 2050.

OGLASNO SPOROČILO