En.konferenca: Energetsko leto 2010 bo pestro in časovno napeto

Pri prilagoditvi energetskega zakona evropski zakonodaji so po Kopačevih besedah ključne predvsem tri direktive – plinska, električna in obnovljivi viri energije (OVE). Direktivo o OVE moramo implementirati do 5. decembra, plinsko in električno pa do 3. marca 2011. Energetski zakon, ki je bil v Sloveniji sprejet leta 1999 je bil doslej popravljen že tri krat; zadnja novela omenjenega zakona je sedaj v drugem branju. » Če bo vse po sreči, bo zakon sprejet na drugi marčevski seji in bo veljal do nadaljnjega«.

FOTO: Anže Petkovšek

Med glavnimi dilemami s katerimi se v okviru implementiranja dirketiv srečujejo na ministrstvu so: licence za opravljanje dejavnosti (da ali ne); ); lastniško ločevanje plinske infrastrukture in tržne dejavnosti; zagotavljanje o neodvisnosti agencije; javno-finančni status omrežnine, prispevkov, dodatkov k ceni; enovitost zakona; nov odnos med vlado in energetskimi podjetji v državni lasti; nov odnos med vlado, Javno agencijo RS za energijo (ki bo po novem potrjevala razvojne načrte) in sistemskimi operaterji.

Kaj je Slovenija pridobila iz Evropskega programa za oživitev gospodarstva?

Kot je spomnil dr. Franc Žlahtič z Direktorata za energijo, je Evropska komisija pripravila ukrepe za ponovno oživitev gospodarstva, ki temeljijo na Lizbonski strategiji. Tako je nastal Evropski načrt za oživitev gospodarstva (EERP), ki ponuja vzvode za vzpostavitev ponovnega zaupanja v trge ter išče takšne naložbe, ki bi imele čim učinkovitejši in kompleksnejši učinek na makroekonomiko v dolgem obdobju, pojasnjuje sogovornik. Pri tem je energetika po Žlahtičevih navedbah panoga, ki sodi prav s svojo infrastrukturo in storitvami v segment EERP.

FOTO: Anže Petkovšek

Finančni okvir za energetske infrastrukturne projekte obsega štiri milijarde evrov, od tega je največ sredstev namenjenih izgradnji plinske in elektroenergetske infrastrukture. Žlahtič ob tem poudarja, da je Slovenija ob pravem času predstavila, utemeljila in omogočila porabo sredstev za njihovo soinvestiranje. »Ti projekti so morali dokazati svojo EU dimenzijo, izpolnjevati ostre kriterije resnosti izvedbe (izpolnjevanje rokov) ter predstaviti svoj učinek na rast gospodarstev.«

V okviru infrastrukturnih projektov je vsem postavljenim kriterijem zadostil projekt Geoplin – plinovodi: Avstrijska meja – Vodice, ki je s svojimi parametri prepričal neodvisne strokovnjake komisije, dodaja Žlahtič. »Čeprav se morda zdi, da je 40 milijonov evrov dodeljenih sredstev malo, temu ni tako; Slovenija je dobila več, kakor je vložila v skupno malho.«

Kljub temu da projekti z elektroenergetskega področja niso prejeli odobritve komisije za sofinanciranje – Slovenija je na seznam poleg nadgradnje obstoječega plinskega prenosnega omrežja med drugim vključila prečni transformator pri Divači in prehod 220 kV omrežja na 400 –, je sistemski operater prenosnega omrežja ELES v zadnjih letih pridobil sredstva tako za dofinanciranje prečnega transformatorja v RTP Divača in dofinanciranje 2 X 400 kV DV Beričevo – Okroglo.

Vloga regulatorja v prihodnosti

Irena Praček direktorica Javne agencije RS za energijo je uvodoma poudarila, da je skrajni čas, da začnemo izvajati direktive in ne zgolj pisati vsebine. Ciljem 20-20-20 do leta 2020 se namreč ne moremo izogniti. »Energija je zelo pomembna v nacionalnem okolju vseh članic EU, vendar se je treba zavedati, da postaja energija znotraj EU vse bolj globalni in ne samo nacionalni problem,» poudarja Pračkova.

FOTO: Anže Petkovšek

Zato je po njenih navedbah potrebno pričeti privabljati kapital za zelo pomembne investicije, za to pa potrebujemo stabilno in predvidljivo okolje, dodaja. »Če želimo privabiti kapital, je treba zagotoviti primeren donos in jasna pravila. V Sloveniji vse preveč investitorjev neposredno povezujemo z državo. Kdo pa je država? Odjemalci? Ali bomo v prihodnosti to zmogli?« sprašuje sogovornica.

EU je s sprejetjem enotnih pravil (direktiv in uredb) zagotovila podlage za povečanje čezmejnega trgovanja in hitrejšega vzpostavljanja konkurenčnega trga z električno energijo in zemeljskim plinom, kot pravi Pračkova, bo regulator v prihodnje na nek način zadolžen za naložbe v proizvodne zmogljivosti.

Energetski regulatorji imajo vse od začetka svojega delovanja osrednjo vlogo, brez katere trgi z energijo ne bi mogli delovati, nadaljuje. »Določajo cene za uporabo omrežij, nadzirajo dostop do omrežij in pogoje za njihovo uporabo, nadzirajo pa tudi podjetja, ki so odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežij.« V prihodnje pa bo imel regulator še več pristojnosti in neodvisnosti, njegova vloga se bo poglabljala in širila. Regulatorji bodo morali natančneje nadzirati pogoje uporabe omrežij in bodo nanje imeli tudi večji vpliv. »Okrepljena bo tudi usklajevalna in nadzorna vloga regulatorjev na regionalnih ravneh in na ravni EU, predvsem s sodelovanjem v Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).« Pri tem je ključnega pomena, da je regulator kot organizacija pravno ločen in funkcijsko neodvisen od javnih ali zasebnih subjektov.

ACER – novost evropskega energetskega trga s sedežem v Sloveniji

Ustanovitev ACER pomeni nadgraditev dosedanjega sodelovanja nacionalnih regulatorjev (ERGEG) in je sestavni del tretjega energetskega zakonodajnega paketa, sprejetega poleti 2009, ki prinaša spremembe pri delovanju EU trga z elektriko in plinom. Pri tem bo agencija s sedežem v Sloveniji po navedbah Tine Fistravec, svetovalke za EU in mednarodne zadeve na Ministrstvu za gospodarstvo polno operativna do marca 2011, za začetek pa je predvidenih 48 zaposlenih.

» Ključen premik je v večanju pristojnosti, saj bo imela ACER v nekaterih primerih moč sprejemati tudi obvezujoče odločitve. Agencija bo na evropski ravni dopolnjevala regulatorne naloge, ki jih na nacionalni ravni izvajajo regulatorni organi, in zagotavljala okvir za sodelovanje nacionalnih regulatorjev.« ACER bo po njenih navedbah prav tako izvajala regulatorni nadzor nad sodelovanjem sistemskih operaterjem prenosnih omrežij in sprejemala določene odločitve v primeru čezmejnih vprašanj. Ključen izziv pa bo zagotavljanje neodvisnosti agencije.

FOTO: Anže Petkovšek

Glavne določbe tretjega energetskega paketa

Tretji energetski paket vsebuje tri uredbe in dve direktivi, ki ju morajo Slovenija in druge države članice EU do 3. marca 2011 prenesti v domači pravni red. Z istim dnem bosta kot del slovenskega pravnega reda začeli veljati tudi obe uredbi, pojasnjuje Ana Stanič iz odvetniške pisarne E&A Law.

Med ključnimi spremembami, ki jih uvaja tretji energetski paket Staničeva izpostavlja dejansko ločevanje prenosnega omrežja od dejavnosti proizvodnje in dobave elektrike in plina, pri čemer ima Slovenija po njenih navedbah tri opcije: lastniško ločevanje, samostojni operater prenosnega sistema ali neodvisni operater prenosnega sistema.

Eden od ključnih vidikov tretjega energetskega paketa pa je ustanovitev evropskih omrežij operaterjev prenosa plina in električne energije.

Preberite tudi:
En.konferenca: Bomo v Sloveniji kos izzivom in priložnostim novega vala energetskih investicij?

OGLASNO SPOROČILO