Dr. Andrej Stritar, direktor URSJV: Razmere v upravi za jedrsko varnost ne vplivajo na jedrsko varnost države

FOTO: Valerija Hozjan

V zadnjem času je področje, s katerim se ukvarja urad za jedrsko varnost, postalo predmet različnih polemik. Zato najprej splošno vprašanje: kako ocenjujete trenutno jedrsko varnost v naši državi?

Kar v redu. Nuklearna elektrarna Krško deluje dobro. Njeno vodstvo daje primerno pomembnost in prednost jedrski varnosti, tako da je objekt ob proizvajanju električne energije tudi varen. Na drugih področjih pa tudi ni večjih problemov.

Kako pa potem komentirate stališče oziroma izjavo Zveze ekoloških gibanj, da direktor Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman na vas izvaja določen pritisk glede sprejemanja ravni jedrske varnosti v krški elektrarni?

Ta zgodba je širša in izjava je zaokrožila v javnosti po javno objavljeni anonimni prijavi, da ne vodim dobro uprave za jedrsko varnost in je bilo slišati namigovanja, da predsednik uprave NEK-a Stane Rožman izvaja name pritisk. Za te očitke sicer nisem videl nobenega dokaza. V zadnjih letih so se v Nuklearni elektrarni Krško vedli zelo korektno, spoštovali so naše odločitve in usmeritve, zato je zelo težko govoriti o tem, da mi delamo tako, kot oni hočejo, in ne obratno. Pravzaprav imamo oboji vsak svojo vlogo in tudi zakonodaja preprečuje, da bi eden delal, kakor hoče drugi. Mi nadzorujemo njih, oni so pa odgovorni za jedrsko varnost. Odločno zanikam, da kdor koli izvaja name pritisk in da delam tako, kot drugi hočejo. Delam tako, kot mi je naloženo, odgovoren sem vladi in prebivalcem Slovenije, elektrarna pa je odgovorna za delovanje objekta in izpolnjuje, kar ji nalagamo zakonodaja in mi kot nadzorni organ.

Obtožbe torej nimajo osnove …

Glede obtožb, ki so se pojavile v medijih, seveda drži, da ne izdajamo oziroma ne želimo izdajati odločb o prekrških ter ne želimo kaznovati strank, kadar vidimo, da se le-te trudijo izvajati tisto, kar jim je naloženo. Statistika našega dela kaže, da je bilo v zadnjih treh letih v nuklearni elektrarni približno 150 inšpekcijskih pregledov. Med temi pregledi so naši inšpektorji v zapisniku, kar je najbolj blag način usmerjanja stranke, ugotovili 127 nepravilnosti, ki jih je nuklearna elektrarna, razen tistih, ki jim rok še ni potekel, izvedla brez pritožb. Zato ni bilo potrebe po bolj grobih zahtevah. Tudi zakonodaja pravi, da naj vsi nadzorni organi nadzor opravljajo tako, da dosežejo cilj z najmilejšimi sredstvi. Ali drug primer: ob izvajanju modifikacij oziroma sprememb v objektu mora nuklearna elektrarna nujno dobiti dovoljenje. To se dogaja tako rekoč mesečno. V preteklih treh letih smo desetkrat zahtevali, da povečajo kategorijo te spremembe oziroma da jo obravnavajo bolj temeljito, kot so nameravali. Da ne govorim o tem, da pri skoraj vseh pridobivanjih naših dovoljenj zahtevamo dopolnitve in razlage. Takih primerov je bilo v zadnjih treh letih zagotovo okoli sto in vse naše zahteve so izpolnili. S tem so izpolnili naša pričakovanja in potem pridobili dovoljenja. Nikoli se tudi niso pritožili čez naše delo oziroma niso vztrajali, da bodo naredili nekaj drugače, kot smo mi zahtevali.

Če vas prav razumem, Nuklearni elektrarni Krško do zdaj še niste izdali nobene kazni.

V mojem mandatu ne, ker je enostavno ni bilo treba.

Kako pa odgovarjate na trditve v medijih, da v vaši upravi za jedrsko varnost vladajo kaotični odnosi?

Nekaterim medijem sem že razlagal, da je v upravi nekaj ljudi, ki si razlagajo delo drugače kot jaz. Mislim, da je prav, in tako je tudi predpisano, da poskušamo stranko vedno prepričati, da sama prepozna problem in ga tudi reši. Glede na to statistiko, ki sem jo navedel, mislim, da tako tudi delamo. Nuklearni elektrarni Krško izrečemo naše pomisleke in ona jih reši sama. Zato ni treba nobenih kazni. V hiši je nekaj ljudi, s katerimi že dlje časa o tem razpravljamo, ker bi se radi ukvarjali samo z iskanjem napak in bi vsako napako tudi takoj kaznovali. S takim delom se ne strinjam, mislim, da to ni produktivno. Tudi iz izkušenj vemo, da pravni postopki trajajo neskončno dolgo in zagotovo ne pripomorejo k hitri rešitvi problema. Če ga prepoznamo na terenu, si prizadevamo, da ga tam tudi rešimo, če se le da, se ne odločamo za kaznovanje, ker temu sledijo pritožbe, tožbe, razsodbe in ponovne pritožbe, kar traja leta in leta, problem ni rešen. No, kot sem že dejal, v hiši nekaj ljudi misli drugače, zagovarjajo silo in manj komunikacije, manj iskanja rešitev, manj prepričevanja in samo formalno kaznovanje. S tem se v hiši ukvarjamo že dolga leta in moram reči, da sem presenečen, da so ti različni pogledi prišli v javnost kot anonimna prijava. Medtem je bila že seja strokovnega sveta za jedrsko varnost, svetovalnega organa pri ministrstvu za okolje in prostor, ki je podprl mojo razlago in moj pogled na reševanje problemov oziroma na vodenje uprave, ker je tudi v skladu z mednarodnimi priporočili.

Ima morda na področju jedrske varnosti kakšen vpliv tudi GEN energija kot polovična lastnica NEK-a?

GEN energija ni naša stranka in z njo nimamo nič. Nosilec dovoljenja je NEK, d. o. o., in pravno-formalno lastnik nima s tem nič. Za jedrsko varnost so odgovorni izključno v elektrarni, ne pa GEN energija ali Hrvatska elektroprivreda. Lastnika vplivata na jedrsko varnost samo prek financ. Lahko rečem, da smo zelo zadovoljni, ker sta lastnika v tem pogledu zelo razumna. Odkar je podpisana meddržavna pogodba, s tem ni več problema. Lastnika namreč vsako leto oddvojita neko vsoto nuklearni elektrarni za posodobitev in vzdrževanje. To je stabilen vir denarja in zato smo lahko, kar se tiče dolgoročne stabilnosti objekta, mirni.

Kako pa ocenjujete postopek za izgradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov? Gre po vašem mnenju postopek v pravo smer?

Vsekakor gre v pravo smer, čeprav bi si želel, da bi zadeve tekle hitreje. Pri tem projektu uprava, ki jo vodim, ni bila močno vpletena. Samo ob prvih študijah oziroma zamislih smo morali dati svoje mnenje. Naša vloga bo večja, ko bodo predstavljene konkretne rešitve, študije in analize. Takrat bomo presodili, ali pripravljeno ustreza jedrski varnosti ali ne. Postopki umeščanja v prostor so dolgi, tako ta država funkcionira in vpletenih je veliko igralcev. Menim, da bo končna rešitev dobra, verjetno pa bo precej draga, ker lokacija geološko ni idealna, in bodo zato potrebne dražje tehnološke rešitve. Je pa ta projekt izvedljiv.

Kako pa kot direktor URSJV ocenjujete načrte za izgradnjo drugega bloka v NEK? Je Slovenija sposobna kakovostno izvesti to investicijo?

Ta pobuda oziroma zamisel je stara že skoraj tri leta. Izoblikovala jo je vlada, kar je bilo presenečenje za vse. Nisem pričakoval, da bom soočen s takim izzivom in nismo si predstavljali, da bomo v bližnji prihodnosti gradili novo jedrsko elektrarno. Ampak od takrat se na to investicijo pripravljamo, čeprav končna odločitev seveda še ni bila sprejeta. Mislim, da smo jo sposobni izvesti. Smo jedrska država, imamo jedrski objekt in potrebno znanje; to je komparativna prednost naše države. Po mojem je ta projekt možen in tudi smiseln. Kot vem, so zainteresirani tudi investitorji iz tujine, ker so to dolgoročno donosna vlaganja. Kar se pa tiče varnosti oziroma preverjanja varnosti, je to poseben izziv, ker smo majhna država, vendar smo tako GEN energija kot investitor in tudi mi zelo vpeti v mednarodna dogajanja. Naš državni nadzor je sicer manjši kot v kateri od večjih držav, vendar imamo odprte vse poti, da sodelujemo s tujino in dobivamo vse informacije, potrebne za oceno varnosti bodočega objekta. Zelo verjetno bo podoben kateremu nekje že zgrajenemu, zato bo nekoliko lažje. Optimističen lahko že zdaj napovem, da bomo optimalno ocenili in zagotovili varnost takega objekta.

Kako kot strokovnjak ocenjujete razvoj jedrske tehnologije v Evropski uniji in tudi v svetu? Velike načrte imajo v Italiji, tudi Franciji in v drugih državah …

Da, stvari se premikajo po desetletjih zastoja; postalo je jasno, da je jedrska energija velik in stabilen vir električne energije. Na Finskem gradijo jedrsko elektrarno, načrtujejo še dve ali tri. Tudi v Franciji gradijo drugi evropski tlačnovodni reaktor (EPR, op. p.), Angleži se intenzivno pripravljajo na postavitev serije elektrarn, govorijo o 12 ali celo več elektrarnah. Nemška vlada je ustavila zapiranje elektrarn, niso pa se še odločili, ali bodo gradili nove. O podaljšanju delovanja jedrskih elektrarn govorijo tudi na Nizozemskem in Švedskem, na Slovaškem gradijo dve novi elektrarni, na tem področju se nekaj dogaja tudi v Bolgariji, v ZDA je pripravljenih 20 ali 30 vlog za gradnjo novih elektrarn, da o Kitajski sploh ne govorimo. Dokaj jasno je, zakaj je razvoj v takem zamahu: malokateri drug vir je tako velik vir električne energije, česar pa se širša javnost še vedno premalo zaveda.

Kakšne pa so razlike v kakovosti tovrstnih tehnologij?

Obstajajo trije dobavitelji tovrstnih elektrarn: francoska Areva z EPR-reaktorjem, ameriški Westinghouse, ki bo verjetno moral svoj projekt malo popraviti, saj gradijo šele prvo elektrarno novega tipa na Kitajskem, tretji pa je japonski Mitsubishi. Obstajajo še korejski dobavitelj opreme, ki so tudi zahodnega tipa, in ruski, ki pa niso enakovredni in so bolj v ozadju. Pri nas se bo zagotovo odločalo med prvimi tremi.

Krško že zdaj uporablja Westinghousovo tehnologijo…

To je prednost. Odločeno je že, da bomo kupili tlačnovodni reaktor, kar je po mojem mnenju pametno, saj to tehnologijo že poznamo. Na tem področju imamo tudi največ znanja.

Če zaključiva pogovor s sedanjo aktualno zadevo v upravi, kakšne imate načrte in kakšno rešitev pričakujete, ker je Zveza ekoloških gibanj zahtevala vašo razrešitev?

Poziv Zveze ekoloških gibanj je bil poslan v javnost, na vlado in na ministrstvo. Vlada in ministrstvo naj odločita. Ampak prepričan sem, da bi moral biti tak poziv podkrepljen s konkretnimi dokazi o mojem nezakonitem delovanju. Mislim, da teh dokazov ni.

Bo moral morda oditi kdo drug iz uprave za jedrsko varnost?

Na to vprašanje še ne morem odgovoriti. Je pa tako vsekakor težko delati. Trudim se, kolikor znam in zmorem, uporabljam tudi različne komunikacijske pristope. Videli bomo, kako se bo izteklo.

OGLASNO SPOROČILO