Okoljska politika mora biti predvsem stimulativna

Kot pravi Šoltes, je Računsko sodišče v svoji strategiji dalo velik poudarek na področju okolja in prostora. Kar zadeva zelena javna naročila, je jasno, da se bodo v določenem časovnem obdobju nedvomno pojavili pozitivni rezultati. Med težavami Šoltes omenja konflikt med željo in pravnim okvirom. »V svoji osnovi imajo zeleni izdelki oziroma storitve višjo ceno; drugi vidik, ki bi lahko pripeljal do spora so tudi dokazila, ki se bodo zahtevala za izpolnjevanje posameznih elementov. Moramo paziti, da ostanemo življenjski, sicer lahko pride do nasprotnega učinka.«

Ob tem Šoltes dodaja, da se moramo do »zelenega« začeti obnašati bolj koordinirano. »To področje je namreč velikokrat obravnavano preveč tehnično in premalo vsebinsko.« Okoljska politika mora biti po njegovih navedbah predvsem stimulativna – »zato da si zelen, ne smeš biti kaznovan«. Pri obstoječem sistemu javnih naročil so po njegovih navedbah na primer tisti, ki so pripravljeni ekološko pridelovati hrano, neposredno v depriviligiranem položaju, saj je prevelik poudarek na ceni. Izzivov je na tem področju veliko. »Na ovire bomo naleteli, na primer kako v praksi uveljaviti intenco zelenega ne da bi s tem kršili druga pravila.« Izredno pomembno pri vsem pa je obveščanje in izobraževanje.

FOTO: Alenka Žumbar

Pomembna je komunikacija med naročniki in ponudniki

Slovenska uredba o zelenih javnih naročilih temelji na priročniku Evropske komisije in predstavlja zbirko orodij. Specifikacije pa so pripravljavci po navedbah Maje Koković z Ministrstva za finance priredili slovenskim razmeram. Cilj je spodbuditi naročnike, da začnejo pri javnem naročanju upoštevati tudi okoljske vidike. Uredba tako določa minimalne, temeljne okoljske zahteve, ki jih morajo naročniki vključiti v javno naročanje in dodatne okoljske zahteve, ki jih naročniki upoštevajo pri oddaji javnega naročila, kadar želijo uveljaviti še višje standarde varstva okolja. Pri tem so okoljske zahteve vezane na posamezen predmet javnega naročila in se med seboj razlikujejo, pojasnjuje Kokovićeva. Predmet zelenega javnega naročanja opredeljuje sicer 9 skupin izdelkov, storitev oziroma gradenj, vozila za zdaj niso vključena.

Med izzivi, ki jih moramo premagati je nerazvitost trga. Kot je poudarila Kokovićeva, je v Sloveniji zelo malo podjetij, ki imajo certifikate ali blagovno znamko na področju okolja. Ne želimo, da bi vsa javna naročila romala v tujino.« Mag. Alenka Burja nacionalna izvedenka na Evropski komisiji, na generalnem direktoratu za okolje, k temu dodaja, da bodo težave nastopile, če ne bo razvitega tržišča. V posameznih državah članicah so se tega problema lotili zelo sistematično, na primer preko neformalnega posvetovanja med naročniki in ponudniki.

OGLASNO SPOROČILO