Vlada ni proti odobritvi posojila Elektru Slovenija s strani Evropske investicijske banke

Vlada je na včerajšnji redni seji sprejela posebno izjavo, da ne nasprotuje morebitni odobritvi posojila Evropske investicijske banke (EIB) podjetju Elektro Slovenija za financiranje naložb v elektroenergetsko infrastrukturo in prenosno omrežje. Določila je tudi besedilo predloga zakona o ratifikaciji Protokola o spremembi Pariške konvencije o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije.

• SORODNE VSEBINE
• 05.03.2010 Jedrska energetika se bo v prihodnje soočala s pomanjkanjem kadrov, v Sloveniji smo z zamenjavo v zamudi
• 19.05.2009 Kalvarija Olkiluoto se nadaljuje
• 22.01.2010 NEK in URSJV: Jedrska varnost v Sloveniji ni ogrožena
• 28.01.2010 Nemčija za zdaj še ni pripravljena opustiti jedrske energije
• 10.07.2009 Obama pozval k sklicu svetovnega jedrskega vrha v marcu 2010

Kot so sporočili po seji, je EIB vlado obvestila, da je omenjeno podjetje prosilo za odobritev posojila v znesku do 63 milijonov evrov ter pozvala vlado za izdajo mnenja glede tega posojila.

FOTO: arhiv Energetika.NET

Zadolžitev je namenjena financiranju štirih projektov, in sicer za razdelilno transformatorsko postajo (RTP) Brestanica, za izgradnjo daljnovoda 2-krat 400 kV Beričevo – Krško, za razdelilno transformatorsko postajo (RTP) 400/110 kV Krško z dograditvijo stikališča ter za vgradnjo prečnega transformatorja 400/400 kV na daljnovodu proti Italiji.

Pomembne novosti v vsebini Pariške konvencije

Vlada je na včerajšnji seji določila tudi besedilo predloga zakona o ratifikaciji Protokola o spremembi Konvencije o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije. Bistvene spremembe, ki jih prinaša protokol glede na dosedanjo konvencijsko ureditev, so zlasti občutno povišanje zneskov odgovornosti za jedrsko škodo in zavarovanja odgovornosti za tovrstno škodo, znatno širša opredelitev jedrske škode ter bistveno razširjeno področje uporabe konvencije.

Poleg teh novosti pa protokol predvideva še podaljšanje zastaralnih rokov za vlaganje odškodninskih zahtevkov ob morebitni jedrski škodi, omejitev razlogov t.i. višje sile, ko uporabnik jedrske naprave ne odgovarja za škodo, ki jo je povzročila jedrska nesreča, razširitev sodne pristojnosti držav pogodbenic tudi na njihove izključne ekonomske cone in določitev samo enega pristojnega sodišča za odločanje o odškodnini za jedrsko škodo v vsaki državi pogodbenici.

FOTO: www.nek.si

Predlagani pridržek je bil sprejet kot sprejemljivo besedilo na sestanku pogodbenic Pariške konvencije med pripravo zadnjega protokola o spremembi te konvencije in zagotavlja, da državi pogodbenici, ki ga želi uveljaviti ob ratifikaciji, ni treba slediti določbam 18. člena konvencije. Tako ni treba o predlogu pridržka predhodno uradno obvestiti drugih podpisnic protokola in pridobiti njihovega izrecnega soglasja.

S takšnim pridržkom se kljub določbam spremenjene Pariške konvencije o področju uporabe konvencije glede višine zneska ta spusti pod znesek 700 milijonov evrov, ki ga sicer določa konvencija kot najnižji znesek odgovornosti uporabnika za jedrsko škodo za posamezno jedrsko nesrečo. Pridržek pa Slovenija lahko uveljavlja le proti državi, ki Sloveniji ne zagotavlja vzajemnih koristi v enakovrednih denarnih zneskih, kadar je za jedrsko škodo, ki je povzročena na našem ozemlju ali v pomorskih conah, na ladji ali zrakoplovu, registriranem v naši državi, odgovoren uporabnik jedrske naprave te druge države. Ta pridržek pa se ne bo uporabljal za države brez jedrskih objektov, saj vzajemnost v razmerju do Slovenije tako ne pride v poštev, so še sporočili po seji vlade.

OGLASNO SPOROČILO

Posreduj: