Domov > novice > Ekonomija > vec kot polovica posojil eib za energetiko in okolje

Več kot polovica posojil EIB za energetiko in okolje

Datum: 26. februar 2010 Avtor: Ana Vučina Vršnak Kategorija: Članki
Tema: Energetska politika , Ekonomija , Ekologija

Evropska investicijska banka (EIB) je lani razdelila za 79 milijard evrov posojil, od tega več kot polovico za energetiko in okolje, je včeraj v Bruslju povedal predsednik banke Philippe Maystadt.

Za okoljske projekte je EIB dodelila 38 odstotkov sredstev, za energetske pa 18 odstotkov. Neposredno je banka v lanskem letu podprla 176 okoljskih projektov v skupni vrednosti 25,3 milijarde evrov, kar je 32 odstotkov vseh njenih posojil. Ta številka ne vključuje okoljskih komponent različnih projektov, katerih cilj ni neposredno povezan z okoljem. Za energetske projekte pa so bila dodeljena posojila v višini 14,8 milijarde evrov.

FOTO: European Communities, 2009

Konkretno je za pobude v boju proti podnebnim spremembam je EIB namenila 16,9 milijarde evrov, kar je 73-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2008 (takrat je za podnebje namenila 9,8 milijard evrov). Od tega je za trajnostne prometne projekte namenila 5,5 milijard, za obnovljive vire energije 4,2 milijarde, za energetsko učinkovitost 1,5 milijarde in za razvoj in raziskave na tem področju 4,7 milijarde evrov.

Banka se je namreč obvezala, da bodo njena posojila bolj podnebju prijazna in da bo torej več denarja namenila prav obnovljivim virom in izboljšanju energetske učinkovitosti. Tako so lahko tovrstni projekti upravičeni do 75 odstotkov sofinanciranja namesto običajnih 50 odstotkov. EIB je denimo aktivna pri naslednjih večjih projektih na tem področju, kjer želi biti EU vodilna v svetu: z nizozemskim programom Delta, največjim programom EU za prilagajanje podnebnim spremembam, zaščito Benetk pred naraščanjem ravni morja ter tudi češko nacionalno strategijo za preprečevanje poplav.

Sloveniji denar predvsem za mala in srednja podjetja

Na naše vprašanje, koliko posojil, ki jih je prejela Slovenija, je bilo namenjenih okolju in zelenim tehnologijam, je podpredsednica EIB Marta Gajecka odvrnila, da »žal« neposredno skorajda nič, saj so kredite prejele v glavnem komercialne ustanove, ki so posojale denar naprej. Je pa izpostavila osem milijonov evrov, ki jih je prejelo podjetje BIA Separations – podjetje za separacijske tehnologije v Ajdovščini.

Slovenija je sicer dobila skupno 538 milijonov evrov v prvi vrsti za mala in srednja podjetja. Največ je prejela SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, in sicer 230 milijonov za financiranje malih in srednjih podjetij in naložbe v avtomobilskem sektorju ter 150 milijonov za infrastrukturne projekte lokalnih oblasti in za okoljske projekte. Za financiranje malih in srednje velikih projektov s strani malih in srednjih podjetij je SKB banka prejela 75 milijonov evrov posojil, Erste Group Bank AG pa pet milijonov. Za podporo malih podjetij je 20 milijonov prejel Unicredit Leasing, prav toliko tudi NLB. Za podoben namen je Javni sklad Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja dobil dvakrat po 15 milijonov.

EIB je kot aktivna posojilodajalka v jugovzhodni Evropi pomagala tudi kandidatkam za članstvo v EU. Pristopnicam je ponudila 4,3 milijard evrov. Hrvaški je tako omogočila za 419 milijonov evrov posojil, predvsem za promet, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo, mala podjetja in naložbe občin.

Podnebje prioriteta tudi v prihodnje

EIB je v lanskem letu največ denarja (41 odstotkov) namenila manj razvitim regijam, poleg okolja in energetike pa še 23 odstotkov posojil na znanju temelječem gospodarstvu, po slabo petino pa še vseevropskim transportnim omrežjem ter malim in srednjim podjetjem. Okoli četrtino posojil je vzel javni sektor, banke tretjino, podjetja neposredno pa največ, 42 odstotkov. Predsednik EIB Philippe Maystadt se je ob tem pošalil, da so nekatera podjetja šele lani ugotovila, da ta ustanova sploh obstaja in da posoja denar.

Maystadt je tudi najavil, da okolje ostaja še naprej prioriteta EIB. Medtem ko je banka lani za podnebne projekte namenila okoli 17 milijard evrov, naj bi jih letos okoli 20. V EIB poudarjajo, da je ključnega pomena povezovanje ukrepov EU s tistimi po svetu, zato bo za podnebne projekte v državah v razvoju v prihodnje namenila tri milijarde evrov.

Od naše dopisnice iz Bruslja

OGLASNO SPOROČILO