Umar: Počasno okrevanje gospodarstva, a kreditni krč ostaja

Kot poudarjajo, se v Sloveniji nadaljuje rahlo izboljševanje kazalnikov v večini dejavnosti. Tako se je oktobra v glavnih trgovinskih partnericah ponovno povečal izvoz blaga (1 odstotek desezonirano), po šestih mesecih znatnega padanja se je povečala tudi vrednost opravljenih gradbenih del (3,7 odstotkov).

»Po stagnaciji v tretjem četrtletju se je oktobra povečal realni skupni prihodek v trgovini na drobno, nominalni prihodek v trgovini na debelo se je ohranil približno na podobni ravni kot v predhodnih mesecih. Obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po rasti v tretjem četrtletju oktobra zmanjšal za 3,6 odstotkov, nadaljevalo se je zmanjševanje realnega prihodka v gostinstvu.«

Poslabševanje kazalnikov na trgu dela se nadaljuje

Ugotavljajo na uradu. Tako se je oktobra število delovno aktivnih zmanjšalo za 0,6 odstotkov, na medletni ravni pa je za 4,4 odstotkov nižje. Oktobrska rast povprečne plače je bila nominalno 1,0-odstotna; povišanje povprečne plače v zasebnem sektorju (1,3 %) pa je bila posledica visoke rasti v le nekaterih dejavnostih (oskrba z elektriko, plinom in vodo ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti), pojasnjujejo. V javnem sektorju je bila rast 0,3-odstotna.

FOTO: © European Communities, 2009

Kot je ob tem poudaril direktor Umarja Boštjan Vasle, je bila stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva tudi v tretjem četrtletju medletno slabša kot v drugih članicah evrskega območja in EU, saj je bilo med 21 državami članicami EU, za katere so razpoložljivi podatki, poslabšanje večje kot v Sloveniji le v dveh državah.

Zadolževanje domačih podjetij in nefinančnih institucij na tujem se je oktobra še okrepilo, kar je po Umarjevi oceni predvsem posledica velike razlike v posojilnih obrestnih merah, ki so v Sloveniji najvišje v evrskem območju.

OGLASNO SPOROČILO