Spodbude za izgradnjo sončnih elektrarn

Gre za politično ustvarjanje pogojev za izrabo obnovljivih virov energije (OVE). Razvoj v tej smeri je nujen zaradi okoljskih razmer pa tudi zato, ker bo počasi začelo zmanjkovati fosilnih energentov. S postopnim vključevanjem okoljskih stroškov v ceno fosilnih goriv, kot so kuponi CO₂, in s posebnimi davki na energente se bo cena le-tem počasi dvigovala in njihova uporaba ne bo več spodbudna. Na drugi strani pa se zaradi bolj masovne proizvodnje pričakuje od OVE tehnološki razvoj in postopno padanje vrednosti investicij ter cen proizvedene energije.

FOTO: LEA Pomurje

Ob takem pristopu čez nekaj časa ni več potrebe po subvencioniranju cen obnovljivih virov energije. Tak tehnološki razvoj smo že doživeli pri vetrnih elektrarnah. Hiter tehnološki razvoj in zniževanje cen opreme je mogoče opaziti v zadnjih desetih letih tudi pri sončnih elektrarnah, zato je upravičeno pričakovanje, da bodo tudi one postale v naslednjih desetih letih cenovno konkurenčne in da ne bodo več potrebovale podpor.

Nemčija je sistem zagotovljenih odkupnih cen uvedla leta 2000 z zakonom o OVE. Takrat so bile odkupne cene na ravni 50 centov/kWh, odkup je bil zagotovljen za 20 let in cene so se letno zniževale za 5 %. Te pogoje preverijo in – če je treba – spremenijo vsake 4 leta glede na interes investitorjev. Sončne elektrarne so hitro rasle; leta 2000 je bila njihova moč 50 MW, konec leta 2004 pa že 1.050 MW. Zato so pred petimi leti nekoliko znižali raven odkupnih cen in povečali letno zniževanje cen za nove elektrarne na 7,5 %. V obdobju od leta 2005 do 2008 so v Nemčiji sončne elektrarne še naprej gradili zelo pospešeno in njihova moč konec leta 2008 je bila že celo 5.900 MW. Lani so odkupne cene ponovno znižali, in sicer na raven 32 do 43 centov/kWh, odvisno od velikosti in postavitve (tla, streha), ter povečali letno zniževanje cen na 9 %. Kljub slabšim odkupnim pogojem pa je ostal interes za gradnjo sončnih elektrarn tudi v letu 2009 še vedno zelo velik. Proizvodnja sončnih modulov se izjemno hitro širi. Cene te opreme se je lani zaradi velike ponudbe na svetovnem trgu in velike konkurence kitajskih proizvajalcev znižala za 20 do 40 %. Ker so se cene izgradnje sončnih elektrarn znižale bolj, kot je država predvidela (9 %), je povsem normalno, da v Nemčiji spet razmišljajo o znižanju odkupnih cen, ker bodo sicer zaradi odličnih pogojev sončnih elektrarne rasle kot gobe po dežju in bodo preveč obremenjevale porabnike električne energije, ki pokrivajo razliko med zagotovljeno odkupno ceno in ceno električne energije na trgu.

Nemčija že od leta 2000 zelo ustrezno uravnava odkupne cene za električno energijo iz sončnih elektrarn, zato se trg stabilno povečuje; tudi predvideno 15-% znižanje odkupnih cen gre v tej smeri. Nekatere države pa so določile predobre pogoje. Ker so zato dosegle nenormalno visoke stopnje rasti izgradnje, so morale pogoje hitro popraviti oziroma jih spremeniti. To se je zgodilo v leta 2008 v Španiji, kjer so se investicije v sončne elektrarne povečale v letu dni za desetkrat. Država je zato bistveno znižala odkupno ceno elektrike in trg se je sesul. Podoben primer je Češka, kjer so imeli v letih 2008 in 2009 dobre pogoje za te investicije in so doživeli izjemno visoko rast, vendar dolgoročno ne bodo vzdržali.

Slovenija v dobrem delu sledi Nemčiji. Naš sistem zagotovljenih odkupnih cen je začel veljati leta 2002. Začetna cena je bila 28 centov/kWh, obdobje zagotovljenega odkupa pa 10 let. Interesa za gradnjo pa ni bilo. V letu 2004 je bila cena povečana na 37,4 in v letu 2007 na 40 centov/kWh. Leta 2005 se je začela v Sloveniji hitra rast izgradnje sončnih elektrarn, ta je na letni ravni kar stoodstotna. V nekaj letih, do konca leta 2008, smo prišli z 1 kW moči do 2,1 MW. Lani je bil sistem popravljen. Odkupne cene za majhne sončne elektrarne so se nekoliko povečale, za večje in tiste, ki so postavljene na tleh, pa zmanjšale, tako da so zdaj med 35 in 45 centi/kWh. Obdobje odkupa se je z 10 podaljšalo na 15 let in uvedeno je bilo 7-% letno zniževanje odkupnih cen za nove sončne elektrarne. Lani sta pomembno vlogo odigrala upad cen sončnih modulov na svetovnem trgu in napovedano letno zniževanje cen za 7 %. Tako se je v drugi polovici lanskega leta izgradnja izjemno povečala in leto smo zaključili s 7,5 MW sončnih elektrarn. Samo v letu 2009 jih je bilo zgrajenih za skupaj 5,4 MW. Trend izgradnje je zelo dober in sledi najuspešnejšim državam v Evropi in svetu.

Slika 1: Planirane in zgrajene sončne elektrarne v obdobju 2000–2010.

Kot rečeno: tehnološki razvoj je kontinuiran, izkoristki se povečujejo in cene elektrarnam padajo. Naj ilustriram s podatki. Leta 2001 je bil izkoristek boljših komercialnih modulov 11 % in elektrarna je stala 10.000 evrov za kW, danes so izkoristki do 17 %, specifična cena elektrarn pa je že pod 4.000 evri za kW. Tak tehnološki razvoj in padanje cen se pričakujeta tudi v prihodnjih letih. Sončne elektrarne lahko teoretično in zelo dolgoročno pokrijejo vse potrebe človeštva po energiji. Razvoj bo postopen, vključeval bo vse OVE in dejvnosti v kontinuirano povečevanje energetske učinkovitosti. To pomeni, da bo mogoče z manjšo porabo energije doseči več koristnih storitev (svetlobe, toplote, hladu, prevoženih km itn.).
V okviru tehnološke platforme za fotovoltaiko smo ocenili, da bo v Sloveniji leta 2020 moč sončnih elektrarn od 470 MW do 890 MW. Čez desetletje bi torej z njimi pokrili 4 do 7 % sedanje porabe električne energije. V akcijskem načrtu za doseganje ciljnih deležev OVE do leta 2020, ki ga je naročila Energetska zbornica Slovenije, je predvidena izgradnja 469 MW sončnih elektrarn s proizvodnjo 469 GWh. Za orientacijo, trenutna letna poraba električne energije v Sloveniji je na ravni 12.000 GWh.

Slika 3: Predvidena izgradnja sončnih elektrarn v obdobju 2010–2020.

Franko Nemac je direktor Agencije za prestruktiriranje energetike

OGLASNO SPOROČILO