Domov > novice > Ekonomija > lokalno partnerstvo krsko zeli polovico drzavne jedrske rent

Lokalno partnerstvo Krško želi polovico državne jedrske rente

Datum: 29. januar 2010 Avtor: Martin Kerin Kategorija: Članki
Tema: Električna energija , Ekonomija

V okviru Lokalnega partnerstva Krško kot sogovornika pri umestitvi in družbeni sprejemljivosti odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na lokaciji Vrbina v občini Krško so se na včerajšnjem zboru tematskih odborov odločili za polovično delitev jedrske rente. Občinska oblast pa se s takšno odločitvijo ne strinja ter predlaga delitev v razmerju 80:20 v korist občine.

Lokalno partnerstvo je sprejelo predlog za simulacijo izračunov individualnih nadomestil, katerih izhodišče je nadomestilo v višini 7,2 milijona evrov, ki ga sedaj po zakonu prejema občina v obliki t.i. jedrske rente oz nadomestila za omejeno rabo prostora.

Maketa odlagališča NSRAO, FOTO: Alenka Žumbar

Izračuni so bili narejeni ob predpostavki družbene sprejemljivosti za sedanjo Nuklearno elektrarno Krško ter odlagališče samo slovenskega dela jedrskih odpadkov. Po predlogu partnerstva naj bi polovica rente pripadla občini, do druge polovice pa bi bili upravičeni občani. Sedanji predlog predvideva možnosti delitve tega nadomestila v denarni ali pa funkcionalni obliki oz. v obliki bonitet pri plačilu elektrike, vodarine, smetarine in podobno.

Glede na izračune bi polnoleten občan v pasu do 2,25 kilometra od središča reaktorja lahko prejel 40 evrov na mesec, tisti do 1,5 kilometra pa naj bi imeli tudi možnost izselitve. Prebivalec od 2,25 kilometrov do pet kilometrov bi prejel 20 evrov na mesec, preostali do razdalje 10 kilometrov pa po 10 evrov na mesec. Skupaj bi to na letni ravni znašalo okrog polovice sedanje državne jedrske rente.

Občina se s predlogom delitve ne strinja

V občini pa se s takšno razdelitvijo ne strinjajo ter predlagajo delitev rente v razmerju 80:20 v korist občine. Glede na predlog župana Franca Bogoviča bi bili do denarnega nadomestila upravičeni le neposredni sosedje jedrskih objektov v prvem pasu, ostala sredstva pa bi občina namenila predvsem projektom za izboljšanje življenjskega standarda.

FOTO: European Communities, 2009

Zbora se je udeležilo okrog 350 poverjenikov z več kot tisoč pooblastili, ki so v razpravi izrazili mnoga nesoglasja z umeščanjem omenjenega objekta v prostor. Ta so se nanašala predvsem na očitke, da Lokalno partnerstvo Krško ves čas sprejemanja postopkov ni bilo enakopraven sogovornik ARAO ter občini.

Včeraj so navsezadnje govorili tudi o reorganizaciji Lokalnega partnerstva Krško ter podprli sklep o pripravi predloga za nadaljevanje dela partnerstva, ki je bilo ustanovljeno ravno kot sogovornik med zainteresirano javnostjo, občino in ARAO. Podan pa je bil celo predlog, da bi morali o problematiki odlagališča NSRAO odločati na referendumu, ki bi ga plačali s sredstvi iz državne jedrske rente.

OGLASNO SPOROČILO