Lani so v EU vsak delovni dan postavili 23 novih vetrnic

Med novimi elektrarnami, ki so bile v Evropi dograjene v letu 2009, je 39 odstotkov moči odpadlo na vetrne elektrarne, 26 odstotkov na plinske elektrarne, na tretjem mestu so s 16 odstotki fotovoltaične elektrarne, kažejo podatki, ki so jih predstavniki Evropskega združenja za vetrno energijo (EWEA) predstavili na konferenci za novinarje v Bruslju. Jedrskih elektrarn in elektrarn na premog pa je bilo več zaprtih kot na novo dograjenih v letu 2009. Moč vseh elektrarn, ki so začele delovati v letu 2009, je dosegla 25,963 megavatov, pri tem imajo obnovljivi viri 61-odstotni delež. Investitorji so lani za gradnjo novih vetrnih elektrarn v Evropi porabili 13 milijard evrov. Kot je na konferenci za novinarje povedal Christian Kjaer, direktor EWEA, je večina tega denarja zasebni kapital, javnih sredstev je le za vzorec.

FOTO: Alenka Žumbar

Na novo je bilo lani v Evropski uniji postavljenih za 23 odstotkov več vetrnih elektrarn kot leta 2008. Leto 2009 je drugo zapored, ko je bilo v EU postavljenih več vetrnih elektrarn kot elektrarn s preostalimi tehnologijami, prav tako je lansko leto drugo leto zapored, ko je bilo v EU dograjenih več elektrarn s tehnologijami za izrabo obnovljivih virov energije kot s tehnologijo za izrabo drugih virov, pravijo na EWEA. To pomeni, da EU zmanjšuje proizvodnjo električne energije iz premoga, naftnih derivatov in jedrske energije, saj teh elektrarn države članice oziroma energetska podjetja več zaprejo kot dogradijo. Moč vetrnih elektrarn se je leta 2009 na račun novih investicij povečala na 74,767 megawatov, kar je 9,1 odstotka celotne priključne moči. Christian Kjaer je pojasnil, da je bilo postavljenih 6000 novih vetrnic ali v povprečju 23 vsak delovni dan.

V zadnjih 15 letih se je moč na novo dograjenih vetrnih elektrarn v EU vsako leto nepretrgoma povečevala. Leta 1994 je znašala 472 megavatov, lani pa že 10,163 megawatov. Povprečna letna rast je znašala 23 odstotkov. Največ vetrnih elektrarn v Evropski uniji so lani na novo dogradili v Španiji (2,459 megawatov oziroma 24 odstotkov), sledijo ji Nemčija (1,917 megavatov ali 19 odstotkov), Italija (1,114 megawatov ali 11 odstotkov) in Francija (1,088 megawatov ali 11 odstotkov). Med 27 članicami EU konec leta 2009 nobene vetrne elektrarne niso imele le tri članice, to so Slovenija, Malta in Ciper. Je pa bilo od 74,767 megavatov samo 1,574 megavatov instaliranih v novih članicah EU. Kar 60 odstotkov vseh vetrnih elektrarn v EU sta konec leta 2009 v EU imeli Nemčija (25,777 megavatov oziroma 34 odstotkov priključne moči) in Španija (19,149 megavatov oziroma 26 odstotkov priključne moči).

Na EWEA pravijo, da bodo vetrne elektrarne, ki so v EU že dograjene, na leto pridobile 163 teravatnih ur električne energije, kar je 4,8 odstotka povpraševanja po električni energiji v letu 2007 (novejših podatkov od evropskega statističnega urada še ni). Kriza lani na investicije v nove vetrne elektrarne po Kjaerjevih besedah ni vplivala, zaradi velikega povpraševanja pred krizo je namreč čakalna doba znašala do dve leti. Tudi za leto 2010 ostaja optimist, čeprav banke za tovrstne investicije še vedno nočejo dajati posojil, je pa izrazila pripravljenost za financiranje tovrstnih projektov, zlasti na odprtem morju, Evropska investicijska banka (EIB).

Investicije v vetrne elektrarne se po besedah direktorja panožnega združenja izplačajo, ker bo od leta 2013 treba kupovati kupone za izpuste toplogrednih plinov. Kolikšna bo njihova cena, še ni znano, saj jih bo mogoče kupovati na dražbah. Sod nafte kljub najhujši gospodarski krizi po drugi svetovni vojni še vedno stane med 70 in 80 dolarjev, kar je v primerjavi s ceno sredi leta 2008, ko je dosegla 140 dolarjev, poceni, v primerjavi s krizo v 70. letih prejšnjega stoletja pa veliko, pravi Kjaer. 

FOTO: © European Communities, 2009

Za globalno raven je Angelika Pullen, direktorica za komuniciranje pri Globalnem svetu za vetrno energijo (GWEC), pojasnila, da je Kitajska lani že peto leto zapored moč svojih vetrnih elektrarn podvojila, na novo je bilo po svetu dograjenih za 37,5 gigavatov novih vetrnih elektrarn, kar je 31 odstotkov več kot leta 2008. Moč vetrnih elektrarn na globalni ravni povečala na 157,9 gigavata. Kitajska je moč svojih elektrarn povečala za 13 gigavatov na 25,1 gigavata. Vrednost trga za turbine za vetrne elektrarne je bila v letu 2009 znašala 45 milijard evrov, v podjetjih s področja vetrne energije je po oceni GWEC po svetu zdaj zaposlenih okrog pol milijona ljudi. 

Od naše dopisnice iz Bruslja

OGLASNO SPOROČILO