Javni sektor ima veliko odgovornost do družbe in planeta

Vlada je lani sprejela Akcijski načrt za zeleno javno naročanje za obdobje 2009-2012, v katerem si je zadala cilj, da bodo do leta 2012 centralna raven državne uprave in mestne občine 50 odstotkov javnih naročil za osem skupin izdelkov in storitev izvedle v skladu z načeli zelenega javnega naročanja. V preteklem letu smo v Sloveniji prve premike v tej smeri že storili, saj so na Ministrstvu za javno upravo na tak način izvedli skupno javno naročilo za nakup vozil in pisarniškega papirja, odprt pa je še razpis za nakup električne energije.

FOTO: Jovana Bila

Toda za uspeh zelenega javnega naročanja ukrepanje javnega sektorja ni dovolj, potrebujemo trg, ki bo zadovoljil povpraševanje po okoljsko manj obremenjujočih izdelkih in storitvah. Podjetja prav tako potrebujejo signal, v katero smer naj se razvijajo. Z vključevanjem inovacij v javno naročanje pa lahko novim izdelkom pomagamo hitreje doseči točko komercializacije, je na včerajšnji konferenci posvečeni zelenemu javnemu naročanju poudaril mag. Mitja Gaspari Minister za razvoj in evropske zadeve.

Za nakup izdelkov, kot so elektronska pisarniška oprema, pohištvo, papir, ipd., javni sektor v Evropski uniji (EU) vsako leto porabi okoli 16 odstotkov BDP – kar predstavlja približno 2 milijardi evrov. V Sloveniji je bil ta delež leta 2007 skoraj 13 odstotkov BDP, zato je zeleno javno naročanje zagotovo pravo orodje za premik v okoljsko naravnano smer, dodaja Gaspari.

Akcijski načrt bo podprt s posebno uredbo, ki bo določene zavezance za javno naročanje zavezala k vključevanju okoljskih zahtev v pripravo razpisov za določene skupine izdelkov in storitev. Ti proizvodi in storitve so: gradnja in vzdrževanje stavb, čistila, elektronska pisarniška oprema, vozila, električna energija, pohištvo, papir in hrana. Vozila za zdaj niso vključena.

Ključni izziv, ki ga ima celotno človeštvo je, kako ohraniti Zemljo, da nas bo preživela in bomo v njej lahko živeli brez kataklizem tudi v prihodnje, je mnenja mag. Samo Hribar Milič generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). »Zato si je EU zadala ambiciozne cilje. Seveda pa je vprašanje, ali so ti cilji res dovolj ambiciozni, poleg tega na poti do teh ciljev ne uresničujemo tistega, za kar smo se zavezali.« Ob tem je z razočaranjem spomnil na tožbo Evropske komisije, da Slovenija ne izpolnjuje zahtev za IPPC- direktivo. Druga tožba Evropske komisije na področju okolja se tako nanaša na direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja. Slovenija, poleg preostalih petih držav, namreč še vedno ni izdala novih ali obnovljenih IPPC dovoljenj vsem industrijskim obratom.

Kot pravi Hribar Milič, dajemo z zelenimi javnimi naročili nedvoumen signal pri načrtovanju razvojnih strategij, vendar bo po njegovih navedbah premalo, če bodo javna naročila šla v smer zelenih javnih naročil. »Potrebujemo spremembe na področju davkov, gospodarstvo moramo usmerjati v novo razvojno paradigmo in s tem zagotoviti konkurenčnost slovenskega gospodarskega razvoja.«

Z zelenimi javnimi naročili imamo po mnenju mag. Vide Ogorelec Wagner direktorice Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, izrazito priložnost, da zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov (TGP). »V tem trenutku, ko je človeštvo na podnebni prelomnici, je vsak evro iz javnega naročanja velika priložnost, da svet spreminjamo na bolje in stabiliziramo podnebje.«

FOTO: © European Communities, 2009

Bo zeleno javno naročanje v prihodnosti obvezno v vsej EU, ne samo v Sloveniji?

Prelomno točko je področje zelenega javnega naročanja doseglo leta 2008, ko je Evropska komisija sprejela akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in trajnostno industrijsko politiko Znotraj tega so različne direktive in sporočilo o zelenem javne naročanju).

V njem so izpostavljeni trije stebri: boljši izdelki, čistejša proizvodnja in pametnejša potrošnja, je izpostavila nacionalna izvedenka na Evropski komisiji,  na generalnem direktoratu za okolje, mag . Alenka Burja. Komisija je lani po njenih navedbah tudi začela z velikim projektom ozaveščanja in usposabljanje držav članic za zeleno javno naročanje. Od vseh izdelkov in storitev, ki jih uporabljamo so trije, ki dosegajo največji vpliv in obsegajo področje stavb, prometa in hrane. To pa so hkrati področja, ki se dotikajo javnega naročanja, nadaljuje Burja.

Javni sektor ima tako možnost, da zelo hitro privede do sprememb. Zakaj ravno javni sektor? Za to je več razlogov, pravi Burja. »Javni sektor uporablja javni denar, kar pomeni, da ima veliko večjo odgovornost do družbe in planeta. Drugi vidik pa je ta, da s celotnim procesom in postopkom javnega naročanja prihaja do povratnega vpliva na celotni proizvodni sektor. Poslovni svet se tako lahko začne prilagajati drugačnemu povpraševanju, kar se tiče izdelkov in storitev.«

Štirinajst držav načrte o zelenem javnem naročanju že ima, vključno s Slovenijo, v zaostanku sta Bolgarija in Grčija, ostale države imajo načrte v pripravi, je še pojasnila Burja. Ena najnaprednejših in vodilnih držav na tem področju pa je Velika Britanija. Sledijo Nizozemska, Danska, Finska, Avstrija, Švedska, Francija, Belgija. Pri tem je raziskava iz leta 2006/2007 pokazala, da je največ mogoče prihraniti pri čistilih, stavbah in prometu (vozila). Med naročenim blagom pa najbolj izstopajo elektronska pisarniška oprema, elektrika, čistilna sredstva in papir.

FOTO: © European Communities, 2009

Kako pomaga komisija pri uvajanju zelenih javnih naročil? Letos bo komisija pisno pozvala države članice, da sprejmejo kriterije v svoje nacionalne programe. V aprilu bodo objavljene tudi nove skupine izdelkov, povečini so s področja gradnje (okna, izolacija, kotli, kogeneracija, stenske obloge, mobilni telefoni), kar pomeni, da bo letos 20 izdelkov in storitev, ki bodo imeli opredeljene zelene kriterije, pravi Burja. Pri tem želi komisija pristope posameznih držav članic harmonizirati. Kot pojasnjuje Burja, so naprednejše države članice hitrejše v svoji politiki: imajo več kriterijev za izdelke, govorijo o trajnostnem naročanju, kar vključuje socialni vidik. Problem, ki ga komisija vidi je ta, da imajo ponudniki velike težave (predvsem v gradbeniškem sektorju), saj ima vsaka država članica različne kriterije za javna naročila.

Bo zeleno javno naročanje postalo v EU obvezno? Vse kaže, da gredo stvari v tej smeri, odgovarja Burja - naj spomnimo, da bo po sprejetju uredbe o zelenem javnem naročanju slednje v Sloveniji obvezno. Prof. Robert Caranta z Univerze v Torinu pa dodaja, da ima vsaka država članica znotraj EU dovolj svobode, da naroča zeleno. »Zeleni smo lahko že zdaj.«

OGLASNO SPOROČILO