Bruselj pričel z javno razpravo o varstvu evropskih gozdov pred podnebnimi spremembami

Njegova kolegica, komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedergaard je pojasnila, da bodo gozdovi kot ogromna skladišča ogljika igrali ključno vlogo v prizadevanjih za zadržanje globalnega segrevanja pod 2°C. »Odzivi, ki jih bomo prejeli v javni razpravi, nam bodo pomagali oblikovati učinkovite politike EU v zvezi s podnebjem in gozdovi,« je dejala, čeprav zaenkrat kakšni zakonodajni ukrepi, ki bi denimo dopolnili podnebno-energetski paket, po koncu javne razprave niso predvideni.

Gozdovi opravljajo številne medsebojno povezane družbene, gospodarske in okoljske funkcije. Zagotavljajo delovna mesta, dohodke in surovine za industrijski sektor in obnovljivo energijo. Varujejo prst, naselja in infrastrukturo, regulirajo oskrbo s pitno vodo in ohranjajo biotsko raznovrstnost. V boju proti podnebnim spremembam gozdovi v času rasti delujejo kot ponori, ki vsrkavajo ogljikov dioksid, glavni toplogredni plin, vendar se lahko z izsekavanjem, požari, viharji ali napadi škodljivcev spremenijo v vire CO₂.

FOTO: Alenka Žumbar

Gozdovi in druge gozdne površine pokrivajo v EU približno 176 milijonov hektarov oziroma več kot 42 odstotkov kopenskega ozemlja Unije. Evropski gozdovi so se več kot 60 let stalno širili in danes predstavljajo 5 odstotkov svetovnih gozdnih površin. Večina gozdov v EU je glede količine lesa in zaloge ogljika zrasla, zato lahko iz ozračja vsrkava več ogljikovega dioksida, kar pa ne velja denimo za države v razvoju. Najnovejši podatki namreč kažejo, da na svetovni ravni izgubljanje gozdov in ostale spremembe v rabi zemljišč povzročijo 12–15 odstotkov svetovnih emisij CO₂ .

»Podnebne spremembe zelo močno vplivajo na stanje gozdov,« je tudi pojasnil Potočnik. Prihaja do krčenja, požarov, ekstremnih dogodkov, povezanih z vremenom. »Evropski gozdovi so dragocen vir, ki ga je treba varovati pred škodljivimi vplivi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti. Raziskati moramo, kako lahko ukrepanje na evropski ravni dodatno ovrednoti prizadevanja držav članic za zaščito gozdov ter zagotovi zanesljive, skladne in aktualne informacije o njih,« je dejal.

Zelena knjiga tako opredeljuje glavne izzive v povezavi z evropski gozdovi. Predstavlja obstoječe informacijske sisteme o gozdovih in orodja, ki so na voljo za varstvo gozdov, ter zastavlja vrsto vprašanj, povezanih z razvojem bodočih možnosti politik. Javno posvetovanje traja do 31. julija, in sicer na spletni strani Your Voice in Europe (http://ec.europa.eu/yourvoice).

V okviru posvetovanja bo komisija 3. junija organizirala delavnico in sestanek zainteresiranih strani v Bruslju kot del Zelenega tedna. O zeleni knjigi bo potekala razprava tudi na konferenci o varstvu gozdov, ki jo organizira špansko predsedstvo v Valsainu v Španiji 6. in 7. aprila. Komisija bo prispevke k razpravi objavila na spletni strani Europa in pripravila svoje odgovore na glavne izide posvetovanja.

Od naše dopisnice iz Bruslja

OGLASNO SPOROČILO