Peter Arp, E.ON Ruhrgas: Zemeljski plin ni samo premostitvena energija, temveč zelena energija prihodnosti

Pravite, da ima regija jugovzhodne Evrope v sektorju plina velik potencial rasti. Zakaj in kateri so pogoji, da do te rasti zares pride?

V splošnem za razvoj plinske industrije v jugovzhodni Evropi vladajo dobri pogoji. Še vedno pa je veliko masovnih potrošnikov, ki niso priključeni na plinsko omrežje, torej je nekaj belih lis. Poleg tega je proizvodnja električne energije iz plina v tej regiji zelo šibka. Eden od razlogov za to je, da plinske zmogljivosti v preteklosti niso zadostovale. Plinske elektrarne zahtevajo ogromno fleksibilnost. Širitev zmogljivosti zagotavlja več priložnosti, da elektrarno vodimo učinkovito. Tretja težava je industrija. Prepričani smo, da je vsa regija jugovzhodne Evrope na dolgoročni poti k vstopu v Evropsko unijo in da ima potencial rasti. Prišel bo tudi val industrijskega razvoja.

Kakšna je ocena potenciala rasti za zemeljski plin na primer na Hrvaškem?

Po nekaterih načrtih naj bi Hrvaška do leta 2020 svojo porabo plina povečala s treh milijard kubičnih metrov na šest milijard kubičnih metrov. Ti načrti so odvisni od gospodarskega razvoja države in učinkovite razširitve in delovanja plinske infrastrukture. Po mojem mnenju je šest milijard kubičnih metrov leta 2020 kar optimističen scenarij, strinjam pa se z napovedjo, da bo povečanje veliko.

Kako napovedujete gibanje cen plina? Doživeli smo padec, pred tem pa so se cene povečevale.

Evropa ima trenutno več plina, kot ga potrebuje. Proizvajalci, predvsem utekočinjenega zemeljskega plina, so leta in leta vlagali v nove zmogljivosti, saj so pričakovali, da se bodo globalni trgi povečali. Po drugi strani so se Združene države v vlogi velikega uvoznika za določen čas umaknile s svetovnega trga, in to zaradi svojih neprekosljivih prizadevanj pri proizvodnji nekonvencionalnega plina. Evropa se je zdaj zaradi odvečnih zmogljivosti znašla v poplavi plina in cene plina strmo padajo.

Oskrba s plinom na Hrvaškem tradicionalno temelji na dolgoročnih pogodbah, pri katerih velja indeksacija cen plina s ceno nafte. To pomeni, da na cene plina še vedno vplivajo izključno cene nafte. Navezovanje cene plina na ceno nafte ostaja pomemben element določanja cen na trgu plina. Kljub temu pa indeksacija ne izključuje drugih kriterijev, ki so pomembni za konkurenčnost in se jih v skladu s tem upošteva, na primer stabilne cene ali razvoj na promptnem trgu.

E.ON je s skoraj 40-odstotnim deležem vključen v izgradnjo terminala utekočinjenega zemeljskega plina Adria. Kaj pričakujete od tega projekta?

Terminal utekočinjenega zemeljskega plina ob hrvaški obali bo v splošnem povečal varnost oskrbe z zemeljskim plinom v regiji. Z njegovim plinom bi lahko oskrbovali porabnike po vsej Evropi, predvsem pa na Hrvaškem, Madžarskem, v Sloveniji, srednji Evropi in Italiji. Plin bo prihajal iz držav proizvajalk v severni in zahodni Afriki in tudi na Bližnjem vzhodu. Toda izvajanje velikih projektov za izgradnjo terminalov, kot je Adria LNG, je tesno povezano s splošnim gospodarskim razvojem. Časovni načrt projekta smo morali zaradi trenutnega položaja na evropskem trgu, kjer je plina preveč, prilagoditi.

Kaj pa cena? Je cena plina iz takega terminala konkurenčna ceni plina iz plinovoda?

Trenutno je, dogajanja v prihodnosti pa ne more napovedati nihče. Toda večina strokovnjakov pričakuje, da se bo trg na srednji rok konsolidiral, skupno povpraševanje pa spet okrepilo. Moje mnenje je, da bodo na dolgi tok odločilni vsi trije stebri oskrbe s plinom: pogodbe o oskrbi po plinovodu, naša lastna proizvodnja in utekočinjen zemeljski plin. Predvsem utekočinjen zemeljski plin in lastno proizvodnjo vidimo kot rastoča trga. Prispevata k raznolikosti, ki bo v Evropi zagotovila dolgoročno varnost oskrbe.

Ampak ali zares potrebujemo vse te projekte od utekočinjenega zemeljskega plina do Južnega toka in Nabucca?

Nekaj bi rad razjasnil: več kot je koridorjev za plin, ki prihaja v zahodno Evropo, bolje je to za trg. Povpraševanje po plinu se lahko na dolgi rok pokriva z naložbami v infrastrukturne projekte. Motnje v času rusko-ukrajinskega plinskega spora so pokazale, kako pomembne so te naložbe. E.ON Ruhrgas zato širi mednarodno plinovodno in skladiščno infrastrukturo, povečuje pa tudi lastno proizvodnjo plina in razvija projekte na področju utekočinjenega zemeljskega plina. Največji izziv za plinovodne projekte je s pogodbo zagotoviti dovolj veliko količino plina. To je predpogoj, da se projekt ekonomsko izide.

Pravijo, da bi morali povezati zemeljski plin in obnovljive vire energije.

Saj jih že, na primer v kombinaciji ogrevanja na plin in sončne energije. Zemeljski plin igra ključno vlogo v uravnoteženi, trajnostni in realni energetski mešanici. Gre za čisto obliko fosilne energije, ki ima potencial, da nadomesti vire, ki bolj obremenjujejo okolje. Zemeljski plin ni samo vmesna energija, ampak zelena energija prihodnosti. Z vključitvijo bioplina v sistem za distribucijo plina zemeljski plin sam po sebi postane obnovljiv vir energije, ki ga je mogoče skladiščiti.

Še za konec: je proizvodnja električne energije s pomočjo plina konkurenčna dejavnost?

Plinske elektrarne v pametnem energetskem omrežju lahko igrajo pomembno vlogo. Lahko jih uporabljamo fleksibilno, z njimi lahko uskladimo ponudbo in povpraševanje po električni energiji, zato so popolno dopolnilo k obnovljivim virom energije. Trenutno približno petina proizvodnje električne energije v Evropi temelji na zemeljskem plinu. Ta delež bi morali povečati. Plinske elektrarne so daleč čistejše od elektrarn, ki delujejo na druga fosilna goriva, na primer premog, njihova izgradnja pa je cenejša.

OGLASNO SPOROČILO