Na En.konferenci energetiki o najcenejši elektrarni, ki ne rabi nove lokacije, varovanju okolja in celovitih energetskih storitvah

»Napovedi za prihodnost so zelo nehvaležna reč,« nadaljuje Medved, »trdno pa sem prepričan, da bo poraba rasla naprej.« Naraščanje porabe energije je po njegovih navedbah sploh značilno za Slovenijo, saj se z naglico približuje razvitemu svetu. Zaradi napačnih napovedi pa je bil v preteklosti investicijski ciklus popolnoma zaustavljen.

FOTO: Anže Petkovšek

»V Energetski zbornici Slovenije smo zato mišljenja, da je potrebno investirati tako v proizvodne in prenosne mreže kot v distribucijsko mrežo. Ena ključnih prednosti Slovenije je uravnoteženost virov, ki jo moramo obdržati tudi v prihodnje in v strukturo dodati še plin; nova najcenejša elektrarna pa ne rabi nove lokacije -je namreč racionalna raba energije, kar pomeni, da bomo vsi živeli bolj vzdržno.«

Po besedah Aleksandra Mervarja, pomočnika direktorja ELES-a, se moramo v Sloveniji v tem trenutku vprašati, ali bo v primeru izgradnje bloka 6 (in bloka 2 v Krškem) po obstoječem omrežju mogoč prenos, in ali ju lahko zgradimo v doglednem času. »Šoštanj ima trenutno dve povezavi, pogovoriti se moramo, ali bomo šli v gradnjo 2x400 kV daljnovoda.« Dr. Uroš Rotnik direktor šoštanjske elektrarne poudarja, da s stališča moči investicija ni problem, pri bloku 6 gre za nadomestni objekt obstoječe elektrarne, dodaja. »Povezave so, seveda si želimo, da bi bile boljše.«

UniCredit je interes za financiranje bloka 6 že izkazal, NEK 2 brez zasebnih investitorjev ni mogoč

Projekte nacionalnega pomena podpirajo tudi banke, je v zvezi z izgradnjo bloka 6 in morebitnega financiranja projekta s strani UniCredita poudarila mag. Jana Benčina Henigman. UniCredit je po njenih navedbah v preliminarnih razgovorih interes za financiranje že izkazal. Na vprašanje, ali je interes prisoten tudi brez državnega poroštva, odgovarja, da se tukaj odpirajo diskusije, je pa projekt tudi brez državnega poroštva izvedljiv, vendar je v tem primeru potreben podrobnejši pregled.

Kot je poudaril Tomaž Žagar, vodja službe za dovoljenja in tehnične analize iz GEN energije, ki pripravlja jedrski projekt izgradnje drugega bloka v Krškem, projekt NEK 2 brez zasebnih investitorjev ni mogoč. Slednje bodo izbrali s pomočjo javnega razpisa. Projekt je danes v tej fazi, da ga lahko primerjamo z drugimi alternativami na nivoju države, meni Žagar. Kdaj se bo blok 2 začel graditi pa je po njegovih navedbah preveč politično vprašanje.

FOTO: Anže Petkovšek

Finančna konstrukcija 1,1 milijard evrov vrednega projekta izgradnje bloka 6 v TEŠ je na drugi strani po navedbah direktorja dr. Uroša Rotnika že pod streho, vendar si vsak investitor želi finančni del optimizirati. Ker imajo krediti komercialnih bank najnižjo ročnost bodo slednje uporabili na koncu, če bo seveda sploh potreba po tem, je pojasnil Rotnik.

Mag. Jana Benčina Henigman je v razpravi omenila tudi financiranje manjših energetskih objektov za katere je v zadnjem času vedno več povpraševanja, predvsem na področju fotovoltaike. »Za manjše tveganje pa je s strani bank zaželeno, da bi bila subvencijska shema stabilna.« Na ravni skupine UniCredit tako imenovani zeleni krediti za fizične osebe že obstajajo. »Upamo, da bodo prišli čim prej tudi v Slovenijo.«

Petrol zanimajo tudi investicije v hidroelektrarne

Udeleženci okrogle mize so se dotaknili tudi investicij v obnovljive vire energije (OVE). Pri tem je Medved poudaril, da Slovenija nima slabega deleža OVE tako v strukturi proizvodnje kot porabe. Poleg tega ima vsaka slovenska elektrarna načrte, kako jih bo vpeljala in njihovo uporabo razširila. Direktor TE-TOL-a Blaž Košorok k temu dodaja, da so pri njih te načrte že uresničili in del premoga zamenjali s sosežigom lesnih sekancev v kotlu 3. S tem so po direktorjevih besedah v letu 2009 znižali izpuste CO₂ za 85.000 ton.

Potencialne projekte na področju OVE iščejo tudi v Petrolu, je spomnil mag. Rok Vodnik član uprave za področje energetike Petrol. »Imamo dve možnosti, da vlagamo v razpršeno proizvodnjo električne energije, ali pa postavljamo objekte, ki delujejo na osnovi OVE. » 

FOTO: Anže Petkovšek

V Petrolu načrtujejo letos zgraditi dve koncesiji toplotnega ogrevanja, ki bosta delovali na osnovi biomase – investicija je vredna pet milijonov evrov; načrtujejo tudi namestitev enega megavata inštalirane moči fotovoltaike v vrednosti treh milijonov evrov in 2,5 megavata inštalirane moči kogeneracije (tri milijone evrov). Ob tem je Vodnik izpostavil, da je Petrol zainteresiran tudi za investicije v hidroelektrarne.

Obstaja na trgu električne energije prava konkurenčnost?

Z ustanovitvijo drugega energetskega stebra smo pričakovali dodatno ponudbo na trgu električne energije, vendar se to ni zgodilo, saj je na maloprodajni trg stopil GEN-I, je bil na popoldanski okrogli mizi kritičen mag. Gregor Božič, izvršni direktor za nakup in prodajo električne energije v podjetju Elektro Ljubljana, ki poudarja, da prihaja večina dobičkov družbe iz ekskluzive. »Dolgoročno takšne razmere niso vzdržne. Konkurenco na Elektru Ljubljana sicer pozdravljamo, to je osnova za nadaljnji razvoj trga,« je še dodal.

Mag. Dejan Paravan iz GEN-I je ob tem poudaril, da je pomembno, da ima odjemalec izbiro in da čuti konkurenco. »Odjemalci so namreč tisti, ki so deležni učinka konkurence.«

»Konkurenca na slovenskem trgu ni nastala marca 2009, temveč konec leta 2001, ko se je odprl trg in so sledile prve menjave dobaviteljev,» je o razvoju konkurence pripomnil Tomaž Orešič, direktor za zahodno in srednjo Evropo, EFT Group.

FOTO: Anže Petkovšek

Udeleženci okrogle mize so se sicer strinjali, da je slovenski trg relativno majhen, po navedbah dr. Tomaža Štoklja, izvršnega direktorja sektorja trženja v HSE pa lahko Slovenija izkoristi ugoden geografski položaj, saj je na poti večjih interesov.

Zato da bi se oblikovali jasni cenovni signali je po navedbah direktorja Borzena mag. Karla Peršolje pomembno, da ponovno vzpostavimo borzo z električno energijo, ki smo jo v Sloveniji že imeli. »S strani države obstaja interes, da bi borzo ponovno vzpostavili in ji zagotovili potrebno likvidnost. Aktivnosti v zvezi s tem potekajo zelo pospešeno. Navsezadnje bo to tudi v korist vseh uporabnikov električne energije v Sloveniji.«

Kaj je potrebno narediti, da bi zaživel trg plina?

Na tako majhnem polju kot je slovensko se je težko igrati konkurenco, meni mag. Damjan Zagožen z gospodarskega ministrstva. »Pri konkurenci na trgu s plinom prav tako ni bistvena cena, temveč dodatne, celovite storitve.« Zagožen kot primer dobre prakse navaja Petrol, ki je ponudil celovito storitev, ki zajema več produktov od nafte in plina naprej.

Večerno druženje; FOTO: Anže Petkovšek

Tudi mag. Franc Dover, direktor Petrol Plina je mnenja, da bo brez celovite ponudbe za kupca le majhen izplen. »Zato da lahko kupcu ponudimo celovito oskrbo pa najprej potrebujemo infrastrukturo, in sicer infrastrukturo od merilnih mest dalje. « Trg plina bo po njegovih navedbah zaživel, ko bomo imeli urejeno zakonodajo, več dobaviteljev, ko bodo večje marže, in kot že omenjeno, ko bo zgrajena infrastruktura .

Mag. Alan Perc, direktor Energetike Maribor k temu dodaja, da zakonodaja zemeljskemu plinu ni več tako naklonjena, kot v preteklosti. »V zadnjih dveh letih plin izgublja na konkurenčnosti.« Zato da bo njegova konkurenčnost večja, je potrebna dobra politična odločitev; če se bo povečala poraba, bo večja potreba po zagotavljanju plina in s tem konkurenčnost, meni Perc.

OGLASNO SPOROČILO