Jedrska energetika se bo v prihodnje soočala s pomanjkanjem kadrov, v Sloveniji smo z zamenjavo v zamudi

V povezavi z zasedanjem generalne skupščine združenja ENEN v Ljubljani je tako včeraj v sodelovanju z ustanovnima članoma združenja Univerzo v Ljubljani ter Institutom Jožef Stefan (IJS) potekal posvet o strategiji izobraževanja in usposabljanja za potrebe povečane proizvodnje jedrske energije. Združenje ENEN šteje danes 51 članov, kar vključuje 40 univerz, šest raziskovalnih centrov in predstavnika industrije.

Joseph Safieh, FOTO: Valerija Hozjan

Kot poudarja Safieha , so pokazatelji, da se bo v prihodnosti jedrsko področje soočalo s pomanjkanjem izvedencev.

Pri tem zajemata izobraževanje in usposabljanje na jedrskem področju vse vede v povezavi z miroljubno uporabo jedrske energije, kot so na primer jedrska tehnika, jedrski gorivni cikel, ravnanje z radioaktivnimi odpadki, kar vključuje tudi podzemna odlagališča, zaščito pred sevanji, industrijsko in medicinsko uporabo ionizirajočih sevanj, vplive na okolje ter zaščita in reševanje.

Keiko Hanamitsu, ki prihaja iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), je izpostavila , da nekatere države šele dobro začenjajo z izgradnjo jedrskih elektrarn in potrebujejo pomoč na strokovni ravni. 

Keiko Hanamitsu; FOTO: Valerija Hozjan

Kot pravi, v Aziji primanjkuje tako imenovana »mehka infrastruktura«, ki vključuje nabor kvalificiranih človeških virov in znanj na visoki ravni. 

Na včerajšnji okrogli mizi je predstavila platformo za izobraževanje preko spleta (Cyber Learning Platform), kjer so zbrani materiali za e-učenje, možna so tudi predavanja v »živo«. Hanamitsu pojasnjuje, da deluje platforma dobro in je odgovor na povečano povpraševanje po izobraževalnih orodjih, ne omogoča pa uradno priznane izobrazbe s strani IAEA.

David Gilchrist iz ENEL-a poudarja, da so se od zadnjega vala izgradnje jedrskih elektrarn v 70-ih stvari radikalno spremenile. Jedrska industrija se je globalizirala. Dober primer transnacionalnega energetskega operatorja je Gilchristovih navedbah energetski velikan E.ON.

David Gilchrist; FOTO: Valerija Hozjan

Italija se po njegovih besedah ravno zaradi opustitve jedrskega programa v preteklosti sooča z ogromno luknjo na področju jedrske stroke. Drugi veliki izziv, ki je značilen tudi za ostale države, je demografska luknja, starejše generacije jedrskih izvedencev odhajajo, nove ne sledijo dovolj hitro. »Težko je najti predvsem inženirje, informatike, operaterje, ki bi imeli vsaj nekaj let delovnih izkušenj v proizvodnji električne energije. Izobraževanje pa je izredno drago.« Naj spomnimo, da načrtuje ENEL skupaj s francoskim EDF najmanj štiri EPR jedrske elektrarne v Italiji.

»Jedrska varnost je odvisna od ljudi, organizacije, ne od elektrarne same,« je opozoril dr. Andrej Stritar direktor Uprave RS za jedrsko varnost. Slovenija kot najmanjša jedrska država ima vse, kar imajo večje, vendar mora to upravljati z manj viri, dodaja. 

dr. Andrej Stritar; FOTO: Valerija Hozjan

Kratkoročno nas za jedrsko varnost ne rabi skrbeti, dolgoročno pa se soočamo s problemi zmanjšanja zaposlenih, in morebitnimi komplikacijami pri implementaciji sporazuma s Hrvaško, je povedal udeležencem in jim predstavil tudi projekt drugega bloka jedrske elektrarne Krško, o kateri izgradnji bo parlament odločil konec leta. Stritar navaja, da je v Sloveniji med 800-900 posamezniki, ki so vpeti v jedrsko energijo. Izobraževalna pot mladega jedrskega izvedenca pa je zaznamovana z nepotrebnim znanjem, preveč teorije in premalo prakse.

»Vsekakor je treba misliti, da priprava novih kadrov in istočasno nek del zamenjave obstoječih tako v elektrarni, inštitutu in univerzi zahteva nekaj let. V povprečju traja pet do šest let, preden lahko nekdo nastopi redno službo na tem področju,« dodaja Mavko. Obstoječe kapacitete so za obstoječ program do neke mere primerne, res je sicer, da komaj pokrivamo potrebe, nam je v nadaljevanju pojasnil sogovornik. »Prav tako ugotavljamo, da smo v zamudi pri zamenjavi kadrov. Starejša generacija počasi odhaja, svoje znanje in izkušnje pa ne moremo prenesti na mlajšo generacijo preko noči.«

dr. Borut Mavko; FOTO: Valerija Hozjan

Če bo izgrajen drugi blok jedrske elektrarne Krško (NEK 2) se bo po njegovih besedah potrebno resno pogovoriti, kako je s področjem izobraževanja. Na naše vprašanje, ali je kljub temu dovolj časa za izobraževanje dodatnih kadrov, sogovornik odgovarja, da je, saj je naraščanje potreb po kadrih postopno; »različne kadre potrebujemo v različnih fazah«. Čez pet let pa bo stiska, če ne bo novih, dodaja in zaključuje, da je od števila lastnih kadrov odvisno, koliko bomo lahko prispevali k tehnologiji sami in koliko znanja bomo morali uvoziti.

OGLASNO SPOROČILO