Sistem oblikovanja cen emisijskih kuponov: obdavčitev emisij in ne zaslužkov

Vsaj v eni zadevi so ekologi in ekonomisti enakega mnenja: če resnično želimo zmanjšati onesnaženje, moramo postaviti njegovo ceno. Tržna cena naj bi spodbujala inovacije in aktivnosti, ki bi vodile k temu, da bi gospodarstvo manj onesnaževalo. Kritično za vsak sistem oblikovanja cen, tudi za področje emisij, je, da mora zagotavljati varstvo posameznikov z nizkimi in fiksnimi dohodki, ki se običajno soočajo z energetsko revščino. Najboljša rešitev ob upoštevanju vseh zgornjih predpostavk je obdavčitev proizvodnje emisij in ne dohodkov. Ne glede na to, katera vlada je na oblasti, zadnji čas je, da obdavčimo tisto, česar ne želimo – to je onesnaženje –, in znižamo davke na tisto, kar želimo – to so zaposlenost, varčevanje in zaslužki.

• SORODNE VSEBINE
• 29.07.2010 EU sprejela pravila za trgovanje z emisijskimi kuponi na osnovi metode dražbe
• 21.06.2010 Evropske emisije TGP v obdobju 1990–2008 nižje za 11,3 odstotka
• 09.06.2010 Globalni emisijski trg v letu 2009 zrasel za 6 odstotkov
• 13.05.2010 CO2 na zatožni klopi
• 09.04.2010 Trideset največjih onesnaževalcev v EU -shemi trgovanja z emisijami v letu 2009

Diskusija, kateri mehanizem je lahko boljši, učinkovitejši in uspešnejši, teče že kar nekaj časa. Glavna prednost trgovanja z emisijami je njegova fleksibilnost; na izbiro sta dve možnosti; ali podjetje zmanjša emisije z izboljšavami svoje tehnologije in procesa – to so notranje aktivnosti – ali kupi manjkajoče emisijske kupone od drugega podjetja, ki mu je uspelo interno zmanjšati emisije – to so zunanje aktivnosti. Pri davčnem mehanizmu te fleksibilnosti nimamo na razpolago in moramo biti zelo pazljivi, kako definiramo davčno osnovo. Danska, ki velja za eno izmed energetsko najučinkovitejših držav članic EU, že ima postavljeno zelo visoko ceno na energijo. Ker že imamo minimalni davek na goriva, bi lahko tudi imeli minimalni davek na energijo. Ob tem moramo samo paziti, da ne bi prišlo do dvojne obdavčitve skozi sistem trgovanja z emisijami. V prihodnosti bomo morali zelo natančno preučiti, kako bomo še naprej financirali relativno drage družbe socialnega skrbstva, in to seveda na trajnostni način.

Verjetno večina ljudi soglaša, da ne moremo povečevati davkov na delo, ampak da bi jih morali v prihodnje celo znižati, da bi ostali konkurenčni. Boljša ideja, ki smo jo že omenili, je dvig davčnih prihodkov iz naslova energije in porabe fosilnih goriv – posledično količine proizvedenih emisij toplogrednih plinov. Če želimo, da bodo ljudje še sploh hoteli delati v Evropi, bomo morali davčne obremenitve plač zagotovo znižati in jih nadomestiti z drugimi davčnimi prihodki, npr. obdavčiti energetsko potratno obnašanje posameznikov in podjetij.

V nadaljevanju navajamo nekaj glavnih razlik med davkom na ogljik in sistemom trgovanja z emisijami (»cap and trade«):

• davek na ogljik omogoča napovedovanje energetskih cen, medtem ko sistem trgovanja z emisijami povzroča visoka cenovna nihanja in lahko tudi preprečuje trajnostno investiranje;
• davek na ogljik lahko uvedemo dokaj hitro, medtem ko sistem trgovanja z emisijami terja kompleksen proces uvajanja;
• davki so običajno dokaj transparentni in lahko razumljivi za širšo javnost, trgovanje z emisijami pa zahteva poglobljeno znanje;
• davek na ogljik lahko uvedemo na emisije posameznega sektorja, sistem trgovanja z emisijami pa vključuje v večji meri sektor proizvodnje električne energije in toplote ter nekatere večje industrijske sektorje;
• davčni prihodki se lahko vrnejo v sistem skozi davčno prevalitev, prihodki od sistema trgovanja z emisijami pa velikokrat ostanejo skriti.

Davki na energijo in ogljik naj bi po mnenju Evropske komisije v prihodnje igrali zelo pomembno vlogo pri preusmeritvi v trajnostno energetsko politiko in pri doseganju zastavljenih emisijskih ciljev. Minimalna stopnja davka na ogljik bo ključnega pomena za spodbujanje čistejših in učinkovitejših tehnologij, ki bodo zmanjšale emisije TGP na ciljno raven. Trenutna cena emisijskih kuponov v višini 15 evrov/t CO₂ dokazuje, da je zagotovo prenizka za kakršnokoli spodbudo, kar je jasni znak, da mora biti davek postavljen na veliko višji stopnji.

Avtorica je stalna zunanja sodelavka uredništva

OGLASNO SPOROČILO

Posreduj: