Domov > novice > komentarji strokovnjakov > patenti in pot do razvoja

Patenti in pot do razvoja

Datum: 11. junij 2009 Avtor: Natan Bernot Kategorija: Komentarji strokovnjakov
Tema: Ekonomija

Marko Kos je v Delovi prilogi Finance 1. junija 2009 načel aktualno temo. Z veseljem preberem njegove prispevke, ker se strojniki sicer težko spravimo k pisanju. To pogrešam ...

Ali naj v Sloveniji obdržimo srednje zahtevno tehnološko proizvodnjo ali naj se vključimo v globalni trg? Treba je izobraziti več inženirjev, njihova današnja proizvodnja je na dnu. Kritična v Sloveniji sta zdravstveno varstvo in ravnanje z energijo. Odprta so vprašanja davčne politike in reforme trga. Smo na prehodu na storitveno industrijo. Vloga inovacij v globalni shemi, predstave o ustvarjanju in lastništvu so zastarele, nosilcih patentov in vlaganja v omrežne povezave odpirajo vprašanja zaprtih ter odprtih sistemov ekonomije, ki jih je treba uravnotežiti in povezati z znanostjo ter s tehnologijami. Vprašanje je, kaj omogoča prost pretok kapitala, zamisli, informacij. Odprti sistemi vodijo v nove standarde, pomemben je intelektualni kapital, kar vse oblikuje politika v globalnem okviru. Novi patenti v zdravstvu in izobraževanju, brezžični telekomi in prodajni sistemi zahtevajo novo zakonodajo o intelektualni lastnini, ki ne sledi razvoju. In kaj je torej prava slovenska dilema? Vpetosti v globalni sistem se ne moremo izogniti, potrebujemo prožen menedžment s pregledom nad tehnološkimi dosežki konkurence.

Nova petkova priloga Dela prinaša 29. maja 2009 The New York Times. Kako autsiderji odpirajo pot tehnološkim velikanom. Že desetletja velja, da so za inovacije mala podjetja ključna, ker rastejo od spodaj navzgor. Podjetniške šole, ki so preučevale destruktivne inovacije, učijo, da inovacije prihajajo od majhnih autsiderjev, od zunanjih strokovnjakov. Na poti pa je sprememba gledanja, ker so se spremenile okoliščine. Spremenili so se pogoji na medfaznih področjih, na področjih med okoljem, energijo in zdravstvom, med sistemi, ki so zelo veliki, kompleksni in rešitve ne moremo pričakovati od majhnih sprememb drobnih naprav ali pametnih programov. Zadevati bodo morale velike kompleksne sisteme, ki vključujejo vse: ekonomijo, zakonodajo in politiko. Vse bo odvisno od ljudi s širokim pogledom na številne discipline in na sodelovanje med javnim ter zasebnim sektorjem. Ekonomija obsega postaja vse pomembnejša, globalna in financiranje inovacij, povezanih s tehnologijami in zdravstvom, je ena ključnih točk. Tudi politika novega ameriškega predsednika se loteva tega področja, predvsem povezanega z energijo. Elektronski zapisi zdravljenja bolnikov, pametna omrežja, poceni tipala in dostopni računalniški programi in obdelave, zmanjšanje porabe elektrike, povečanje moči računalnikov, sposobnost analiziranja, optimizacija kompleksnih sistemov, vse je v gibanju, v nastajanju, v povezovanju. In ker velike korporacije zaposlujejo najboljše znanstvenike, imajo znanje in spretnost na različnih področjih, ki lahko povežejo velike sisteme v mreže. To povečuje pomen velikih korporacij, treba je povezati tipala, programe in podatkovne baze v sisteme, v digitalno ekonomijo tako, kot je bil prehod s parnega pogona na elektriko. To ni inovacija posameznika, to je ogromna sprememba celotnega sistema. Potrebna je ekonomija obsega in veliko denarja. Sta potrebna Google in Microsoft? Destruktivne inovacije so pred vrati.

Še dva prispevka spodbujata razmišljanje o tem. V Sobotni prilogi 23. maja politolog Jacques Rupnik v razgovoru s Sašo Vidmajer v primerjavi z letom 1989 ne vidi druge zamisli, kot da so ljudje hoteli demokratičen sistem, tržno gospodarstvo in vsidranje na zahodu v Evropsko unijo in Nato. Če je ta model v krizi, ga je treba na novo premisliti, ampak alternative ni videti. Možne so velike strukturne reforme kapitalizma, premik mednarodnih razmerij, kitajski komunisti so kapitalisti, s svojo vrsto avtoritarnega kapitalizma, demokracija in tržni kapitalizem sta neločljiva, globalizacija pomeni več trga, več tekmovalnosti, več blagostanja, več demokracije, globalno vlado, globalno civilno družbo, globalne človekove pravice, drugo v drugem. Podobnost z letom 1930 in Rooseveltovim New Dealom.

Drugi prispevek je bolj z mojega neposrednega področja, s področja svetovne energetike. V Svetovnem energetskem svetu imamo novega generalnega sekretarja. Christoph Frei je uvedel novo notranje glasilo in v zadnjem je objavljen razgovor s predsednikom WEC za Evropo Johannesom Teyssenom. Kaj mu ne da spati? Globalna gospodarska kriza in globalne rešitve, inovacije in raziskave. Spodbuja razmišljanje in vabi k razpravi. Kaj je z vlaganji v naftni zgornji in spodnji tok, v proizvodnjo elektrike, kaj se dogaja s stroški kapitala, s financiranjem, kar vse vpliva na ceno energije. Energetska industrija je globalna, zahteva mednarodno sodelovanje, obenem pa izgublja medsebojno zaupanje in s protekcionizmom zmanjšuje mednarodno sodelovanje. Kako se temu upreti, kako obdržati dialog vseh? Boljši bomo samo z raziskavami in razvojem, kar zahteva sistematičnost in partnerstvo zasebnega ter javnega. Potrebna sta oba, komercialni in političen prispevek, podpora obeh pa je danes vse manj verjetna. Zanj so ključni vprašanja vlog in vidnost WEC, izmenjava mnenj, kaj postaviti na dnevni red, ne samo reagirati. Treba je učinkovito komunicirati, več-energetsko, več-narodno, na več načinov.

Dr. Marko Kos ni samo publicist, je tudi znan inženir strojništva. Pojem inženirstva smo zanemarili, čeprav je vse, kar imamo danes, bilo nekoč načrtovano, sprojektirano in kar načrtujemo danes, bomo imeli jutri – če. Pravniki ne načrtujejo, sodijo po zakonih, ki jih čas prehiteva. Ekonomisti ne načrtujejo, računajo, koliko bo stalo, če bo tako, in analizirajo stare ukrepe, pozitivne in negativne, dobre in slabe, lahko tudi predvidevajo, a ne načrtujejo. Načrtuje, kdor razume to, kar imamo danes, ima znanje in kritično išče izboljšave, inovacije v majhnem, postopnem in v velikem, kompleksnem, revolucionarnem, z boljšo tehniko, z boljšo tehnologijo, z novimi orodji, z manj materiala, z manj energije, a z več znanja, z več intuicije, z več smelosti in razumnim tveganjem z eksperimenti. Pa ne po neumnosti, ampak z znanjem, z zadnjim znanjem, ki je dostopno na svetu. In to znanje je odprto za vse, ki vedo, kaj iščejo, in za nikogar, ki samo hodi v šolo ali pa še to ne. Treba je oboje, sistematično učenje in razumno eksperimentiranje, kar vodi naprej in navzgor. In tako se svet vrti. Že od nekdaj. O razmišljanjih Kosa je vredno razpravljati. Da pa lahko samo veliki sistemi spreminjajo obstoječe stanje, kot misli Richard F. Rashid iz Microsofta, pa kažejo zadnje izkušnje. Če naj se ameriški GM posodobi, ga je treba razgraditi, tako tudi slovensko Muro. Politolog Rupnik bo najverjetneje delal na povezovanju dela in kapitala, ki se seveda ne bo več imenovalo ne socializem ne kapitalizem, WEC in Teyssen pa bosta morala delati na spremembi svoje vloge dobavitelja energije v organizacijo za Razumno ravnanje z energijo v svetu, ki menja odnos med delom in kapitalom v odnos med znanjem in energijo, tako kot smo Slovenci predlagali na kongresu Svetovnega energetskega sveta WEC v Buenos Airesu že leta 2001.

Avtor je sodelavec Svetovnega energetskega sveta, WEC

na vrh