Frauke Thies: Ni res, da je električna energija zaradi obnovljivih virov dražja

Pravite, da je tehnološko ta načrt mogoče izvesti, tudi stroškovno se račun izide, manjka samo politična volja. Kje vidite razloge za to in kako ta problem rešiti?

Za gradnjo termoelektrarn na premog in jedrskih elektrarn je bilo porabljeno veliko javnega denarja, te elektrarne stojijo, zato je interes, da čim dalj časa obratujejo, čeprav vemo, da to stroškovno ni najbolj ugodno. Politična odločitev o ukinitvi rabe fosilnih goriv in prehodu na obnovljive vire energije, ki omogočajo trajnostni razvoj, mora zato biti sprejeta na ravni EU.

Verjetno bi bilo bolje študije o možnostih rabe obnovljivih virov energije predstaviti tudi v državah članicah EU. Ali Greenpeace načrtuje predstavitev Energetske [R]evolucije tudi v Sloveniji, ki pravkar načrtuje gradnjo novega bloka termoelektrarne na premog, s kratico znanega kot TEŠ 6, vlada pa hkrati napoveduje tudi gradnjo novega bloka jedrske elektrarne?

V nekaterih državah članicah EU smo Energetsko [R]evolucijo predstavili istočasno kot v Bruslju, saj je treba čim širšemu krogu ljudi pojasniti, da bo mogoče tako rekoč vso električno energijo v prihodnje pridobiti iz obnovljivih virov. Tudi v Sloveniji se trudimo, da bi o možnostih za pridobivanje energije iz obnovljivih virov seznanili čim več ljudi, saj je jasno, da je pridobivanje električne energije iz premoga in v jedrskih elektrarnah dolgoročno napačna pot. Ta pot ne omogoča tehnološkega razvoja, saj gre za zastarele tehnologije, za gospodarski razvoj pa potrebujemo nove zelene, trajnostne tehnologije. Te tehnologije bodo Evropi omogočile konkurenčno prednost pred drugimi in tudi vodilno vlogo pri razvoju tehnologij. Velika podjetja, ki imajo v lasti elektrarne na fosilna goriva in jedrske elektrarne, seveda lobirajo, da bi ti obrati delovali čim dalj časa, kajti nedvomno bo prehod na zelene tehnologije prinesel tudi poražence in ta podjetja bodo gotovo med njimi. Ker to vedo, energetska [R]evolucija seveda ni v njihovem interesu.

Sami omenjate tudi pomen vključevanja lokalne ravni, to je regij in občin, zakaj je tudi to pomembno?

Kot primer dobre prakse sem danes omenila občino Beckerich v Luksemburgu, ki je leta 1997 sprejela načrt za investicije v zelene tehnologije in tam že zdaj pridobijo 90 odstotkov električne energije in 40 odstotkov toplotne energije iz obnovljivih virov, do leta 2020 pa nameravajo vso energijo pridobiti iz obnovljivih virov. Mest in naselij z enakimi načrti in cilji je v Evropi še veliko. V Greenpeace to zelo podpiramo, saj imajo od tega korist ljudje, ker plačujejo manj za goriva, hkrati pa se odpirajo nova delovna mesta.

Vaše študije kažejo, da se bo s prehodom na obnovljive vire energije električna energija pocenila, porabniki pa danes predvsem poslušajo, da je prav zaradi teh virov električna energija dražja, ker države proizvodnjo iz obnovljivih virov subvencionirajo, uvajajo takse za obnovljive vire energije in ekološke takse, prek katerih povečujejo račune, ki jih vsak mesec dobivajo državljani. Nekdo nima prav, kaj je tukaj narobe?

Naše študije kažejo, da se bo ob izvedbi energetske [R]evolucije cena električne energije znižala za 2,8 centa za kilovatno uro. To je pomembno znižanje za vsako gospodinjstvo, če upoštevamo njegovo letno porabo električne energije. Trditve, da je električna energija zaradi obnovljivih virov dražja, so zelo posplošene. Ob bolj natančnem pregledu hitro ugotovimo, da velikokrat podražitve električne energije nimajo nič skupnega z obnovljivimi viri. Res bo za prehod na obnovljive vire energije v prihodnjih desetih oziroma dvajsetih letih potrebnih več investicij, kar seveda stane, a hkrati je treba tudi upoštevati prihranke zaradi zmanjšanja rabe fosilnih goriv. Na zelene investicije in stroške zanje je treba gledati dolgoročno in v tem primeru se pokaže, da je zelena rešitev ugodnejša od ohranitve rabe fosilnih goriv. Za električno energijo iz jedrskih elektrarn na splošno velja, da je najcenejša, kar niti približno ni res. Če upoštevamo stroške za skladiščenje in ravnanje z odpadki, takse, ki jih dobiva lokalna skupnost, in stroške za razgradnjo elektrarn, je ta energija najdražja. Ti dodatni stroški, ki jih davkoplačevalci pokrijejo iz drugih virov, v ceni za električno energijo iz jedrskih elektrarn niso upoštevani.

Kljub temu veljajo tudi za izrabo obnovljivih virov energije okoljske omejitve. V Sloveniji so tak primer vetrne elektrarne na Volovlji rebri. Nasprotujejo jim v društvu za varovanje ptic. Kako bi bilo treba po vašem mnenju uskladiti te interese?

Tudi pri investicijah v obnovljive vire energije je treba upoštevati okoljske omejitve, kar pomeni, da na določenih območjih vetrnih elektrarn pač ni mogoče postaviti. Takšnih območij je zelo malo. V vsakem primeru pa je treba narediti zelo skrbno analizo vplivov na okolje in vplivov na ohranitev biotske raznovrstnosti. Na splošno je vpliv infrastrukture za izrabo obnovljivih virov energije na biotsko raznovrstnost bistveno manjši, kot recimo to velja za avtoceste. Podnebne spremembe, ki so posledica izrabe fosilnih goriv, prav tako bistveno bolj škodujejo biotski raznovrstnosti kot vetrne elektrarne. Ne glede na to je prav, da na območjih, ki so posebej občutljiva in potrebujejo posebno zaščito, vetrnih elektrarn ne gradimo.

Od naše dopisnice iz Bruslja

OGLASNO SPOROČILO